Analize iz leta 2016 so pokazale, da Evropejci uživamo hrano, ki ne vsebuje ostankov pesticidov oz. so le-ti znotraj določenih mejnih vrednosti. V analizo so vključili živila, ki jih uživamo v okviru vsakodnevne prehrane in sicer jabolka, rž, zelje, por, solato, breskve, jagode, paradižnike, vino, mleko in svinjsko mast. Več kot 96 % analiziranih vzorcev živil je vsebovalo količino pesticidov, ki ni presegala predpisanih mejnih vrednosti, od tega jih okoli 51 % ni vsebovalo nič pesticidov. Rezultati so v poročilu razdeljeni na naslednje kategorije: živila rastlinskega izvora, živila živalskega izvora, uvoženi izdelki, ekološka živila in otroška hrana. Na podlagi teh rezultatov je EFSA izdala več priporočil za izboljšanje zaščite potrošnika.

EFSA je v znanstvenem mnenju izdala strategijo za obvladovanje Afriške prašičje kuge (ASF) pri divjih svinjah, pred, med in po nastopu okužbe. Strokovnjaki so želeli določiti gostoto populacije divjih prašičev v Evropi ter iskali ukrepe, s katerimi bi obdržali okužene svinje stran od neokuženih, poleg tega so odkrivali tudi načine za hitrejše prepoznavanje okužbe. Za zmanjšanje širjenja in pojava okužbe bi bilo potrebno vplivati na večjo aktivnost lovcev ter zmanjšati hranjenje divjih živali. Ob nastopu epidemije pa bi bilo potrebno omejiti aktivnosti, ki vplivajo na premike živali. Potrebno je še izobraževati lastnike živine ter splošno populacijo ljudi o načinih preprečevanja pojava in širitve Afriške prašičje kuge. Najbolj uspešen način za preprečevanje novih okužb je zgodnje odkrivanje na območjih brez ASF.

Zamrznjena koruza in verjetno tudi ostala zamrznjena zelenjava bi naj bila, od leta 2015 vir okužb z listerijo (Listeria monocytogenes) v Avstriji, na Danskem, Švedskem in v Veliki Britaniji. Znanstveniki so za ugotavljanje vira okužb uporabili sekvenciranje genoma. Od junija 2015 so poročali o 47 žrtvah okužbe z listerijo (Listeria monocytogenes), od tega je bilo 9 primerov smrtnih. Enake seve kot v zamrznjeni koruzi so odkrili tudi v ostali zamrznjeni zelenjavi, ki jo je proizvajalo madžarsko podjetje v letih 2016, 2017 in 2018. Ker so lahko iz informacij, ki so bile na voljo, potrdili kontaminacijo je madžarska uprava za varno hrano (NFCSO) konec junija letos prepovedala prodajo vse zamrznjene zelenjave, proizvedene med avgustom 2016 in junijem 2018 ter njihov umik in odpoklic s trga. Vseeno bi se lahko zaradi dolge inkubacijske dobe, dolgega roka uporabe zamrznjenih izdelkov in uživanja neprimerno pripravljene zamrznjene koruze s strani potrošnikov pred odpoklicem omenjenih živil, pojavili novi primeri listerioze.

V začetku junija je v različnih delih Rusije prišlo do več izbruhov ptičje gripe. Medtem ko se je večina teh izbruhov pojavila na manjših kmetijah, so nekateri prizadeli tudi večje farme s perutnino, zaradi česar je bilo iztrebljenih več deset tisoč ptic. Posledice ptičje gripe kažejo na to, da se bo Rusija težko vrnila na evropski trg s perutnino.

Vodilna dobrodelna ustanova za dobrobit živali vrši pritisk na vlado VB, saj želi doseči, da bi ta uvedla zakonodajo, ki bi od proizvajalcev mesa zahtevala, da na označbah proizvodov podrobneje navedejo način proizvodnje. Z novo zakonodajo označevanja mesa želijo preprečiti zavajanje potrošnikov.

Norveška agencija za varnost hrane je v novem poročilu razkrila, da je pojav nezakonite uporabe GSO na Norveškem relativno nizek. V samo petih od skupaj 158 odvzetih vzorcev hrane in krme so namreč zaznali prisotnost nezakonitih gensko spremenjenih organizmov (GSO).

Od imetnikov živali v VB se pričakuje, da bodo poskrbeli za dobrobit kokoši nesnic v skladu s posodobljenim kodeksom za dobrobit živali. Posodobitev kodeksa je del programa reform Oddelka za okolje, prehrano in podeželje (DEFRA). Novi ukrepi za dobrobit živali določajo, da se kokošim nesnicam za ohranjanje njihovega zdravja omogoči njihovo naravno vedenje kot je npr. iskanje hrane.

Sodišče Evropskih skupnosti je potrdilo veljavnost omejitev uporabe treh neonikotinoidnih insekticidov, ki jo je v maju uvedla Evropska komisija. Agrokemični gigant Bayer je bil zato pozvan naj se ne pritoži zoper odločitev sodišča.

Indonezija je izdala omejitve glede uvoza živilskih izdelkov ter nekaterih drugih kmetijskih izdelkov v državo. Zaradi tega so ZDA zaprosile Svetovno trgovinsko organizacijo (STO), naj Indoneziji izda sankcije v višini 350 milijonov $.

Po odpravi proizvodnih kvot za sladkor z dne 1. oktobra 2017, so pridelovalci sladkorne pese v EU v tej sezoni za 18 % povečali delež površin, posejanih s sladkorno peso. Proizvodnja sladkorne pese se je povečala za 22 % in tako presegla 21 milijonov ton. To pa ima negativne posledice na dobavitelje izven EU, ki so dobavljali sladkor EU.