V 32. tednu je povprečna cena govejega mesa v EU znašala 369,2 €/100 kg, kar je v primerjavi s prejšnjim tednom za 0,3 % manj, v primerjavi s prejšnjim mesecem 1 % manj ter glede na lansko leto 2,3 % manj.

Povprečna cena oljne ogrščice je 14. avgusta 2018 v pristanišču Rouen znašala 371 €/t in je bila za 6 % višja v primerjavi s prejšnjim mesecem ter za 4 % v primerjavi z lanskim letom. Povprečna cena sončnic je 14. avgusta 2018 v pristanišču Bordeaux znašala 329 €/t, kar je za 1 % manj v primerjavi s prejšnjim mesecem ter za 2 % v primerjavi z lanskim letom.

Glavni namen raziskave Bohemia je zagotoviti priporočila in strategije za nove pristope, prioritete in teme, ki jih bo potrebno upoštevati pri načrtovanju nove politike ter financiranja evropskih raziskav in inovacij. Raziskava zajema tri različne faze: pregled literature za razvoj nove politike ter financiranje evropskih raziskav in inovacij, Delphi raziskavo, s katero želijo pridobiti vpogled v nove tehnologije, družbena vprašanja ter raziskovalne in inovacijske dejavnosti ter analizo in priporočila, ki bodo temeljila na rezultatih Delphi raziskave.

Dvostranski spisek dejstev, ki ga je objavil FEFAC, želi predstaviti stališče proizvajalcev krmil na evropski beljakovinski načrt. V dokumentu še posebej poudarjajo pomembnost zagotavljanja rastlinskih beljakovin, pridelanih v Evropi, tudi v povezavi z novimi tehnologijami žlahtnjenja. Hkrati FEFAC poudarja, da je pomembno tudi trgovanje, če gre za izbor primernejšega vira beljakovin.

Dokument omogoča vzpostavitev dialoga z oblikovalci politik EU. FEFAC je eden od 122 članov te koalicije. Dokument temelji na dveh stebrih. Prvi steber omogoča dialog med industrijo in oblikovalci politike v sodelovanju z zainteresiranimi člani civilne družbe. Drugi steber temelji na združevanju evropskih institucij, kar omogoča, da bo industrijska strategija naslovljena in implementirana tudi na najvišjem nivoju.

V dokumentu so navedene dobre prakse označevanja roka uporabe na živilskih izdelkih ter nasveti glede shranjevanja živil. Smernice predstavljajo dober pristop za zmanjševanje zavržkov hrane, saj potrošnikom nudijo širši spekter informacij. S pomočjo smernic bodo potrošniki lažje razumeli, do kdaj je določeno živilo še uporabno, prepoznali pa bodo tudi primeren način shranjevanja živilskih izdelkov.

Naraščanje prekomerne telesne teže in debelosti pri otrocih in mladostnikih predstavlja velik problem, tako v EU kot tudi v svetu. V raziskavi je poudarjen pomen zbiranja podatkov o prekomerni telesni teži in debelosti otrok in mladostnikov na regionalni in lokalni ravni. Zbiranje podatkov ima lahko odločilno vlogo za določitev primernih ukrepov ter politik za zajezitev debelosti. Iz predstavljenih podatkov je možno razbrati, da lahko tudi raven izobrazbe pomembno vpliva na razvoj prekomerne telesne teže in debelosti.

Mednarodni inštitut za znanosti o življenju (ILSI Europe) je objavil nove publikacije na temo alergij na hrano. Alergije na hrano so bile že davno prepoznane kot klinični fenomen zaradi pojava številnih alergijskih reakcij pri ljudeh. Zaradi naraščanja alergijskih reakcij na hrano, ki so bile za nekatere ljudi celo usodne, se je izpostavilo vprašanje varnosti hrane (5a) V zadnjih letih je bil dosežen velik napredek pri določitvi kvantitativne ocene tveganja (QRA) za pojav alergijskih reakcij zaradi alergenov v hrani. Ugotovili so, da je resnost alergijskih reakcij, zlasti po naključni izpostavljenosti alergenu, odvisna od različnih dejavnikov. Nekateri od njih so še vedno neznani. Kvantitativna ocena tveganja izpostavljenosti določenim alergenom kaže na to, da omejevanje izpostavljenosti alergenom ob ustreznem zdravljenju zmanjšuje možnost pojava alergijskih reakcij (5b) Določene sestavine v hrani, ki so zelo pomembne za zdravje ljudi lahko pri posameznikih povzročajo alergijske reakcije. Zato je bila podana kategorizacija alergenih živil glede na njihovo pomembnost za zdravje ljudi (5c)

Evropska potrošniška organizacija BEUC je objavila poročilo, v katerem obsojajo nepoštene poslovne prakse označevanja živilskih izdelkov. Po njihovem mnenju so potrošniki večkrat zavedeni zaradi različnih označb na živilih, zato se organizacija zavzema za boljšo evropsko zakonodajo označevanja živilskih izdelkov. Želijo doseči boljšo ureditev glede navajanja zavajajočih opisov živila, zaradi česar potrošniki smatrajo izdelek kot bolj kakovosten. Določiti želijo najnižjo vsebnost sestavine v živilu, ki je lahko navedena na sliki na prednji strani embalaže živila. Poleg tega pa želijo določiti tudi najnižjo vsebnost polnozrnatih sestavin v izdelku, da se izdelek lahko poimenuje kot polnozrnat.