Povprečna cena trupov piščancev je v 26. tednu v EU znašala 188,47 €/100 kg. To je v primerjavi s prejšnjim tednom za 0,2 % manj, v primerjavi s prejšnjim mesecem za 0,1 % manj ter v primerjavi z lanskim letom za 2,4 % več.

Predvidena svetovna proizvodnja žit bo v obdobju 2018/2019 znašala 2089 milijonov ton. Proizvodnja koruze naj bi znašala 1055 milijonov ton, pšenice 742 milijonov ton ter soje 355 milijonov ton.

Kmetje in podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo živil in pijač, so tesno povezani med seboj. Industrija je odvisna od oskrbe z varnimi surovinami po konkurenčnih cenah. Te potrebujejo v zadostnih količinah in v ustrezni kvaliteti, da lahko proizvajajo izdelke za prebivalce EU in potrošnike izven njenih meja. Negovanje sodelovanja med kmeti in industrijo bo dolgoročno doprineslo k trajnostni proizvodnji, skrbi za okolje in socialni varnosti kmetov. Na temo pomembnosti sodelovanja je izšla tudi krajša brošura.

Strateška delovna skupina SCAR (Standing Committee on Agricultural Research) je izvedla kvalitativno in kvantitativno raziskavo, ki prikazuje obstoječe politike in strategije, vezane na prehrano in prehransko varnost. Podatki, pridobljeni skozi raziskavo bodo v pomoč pri oblikovanju strategij, povezanih s prehrano in prehransko varnostjo v prihodnosti. Hkrati pa identificirajo področja primanjkljaja vlaganj v raziskave in razvoj ter predlagajo nadaljnje korake v okviru FOOD 2030.

Plastic Recyclers Europe je ustanovila pobudo RecyClass, ki bo zagotavljala smernice podjetjem, ki želijo povečati možnost recikliranja svoje plastične embalaže. Namen te pobude je odpraviti obstoječo vrzel med različnimi akterji v industriji in združiti znanje tistih, ki reciklirajo in proizvajalcev embalaže. Platforma Recyclass je namenjena vsem členom znotraj verige plastike in ponuja učinkovito reciklažo in izboljšuje zasnovo embalaže s pomočjo podpore preko e-komunikacije, certificiranja izdelkov z označbo RecyClass, poročanja o reciklažni politiki, usposabljanja v podjetju glede trenutnih inovativnih načinov recikliranja in sodelovanja v svetovalnem odboru RecyClass.

Prilagamo predstavitev delovanja iniciative, ki ureja odnose v verigi preskrbe s hrano na ravni EU.

Poročilo Evropske komisije (natančneje Strokovne skupine za hrano in prehrano 2030) izpostavlja trenutno nepripravljenost agroživilskega sistema (podnebne spremembe, netrajnostne kmetijske prakse, nezdrava prehrana) na prihodnost in predlaga nadaljnje usmeritve, ki bodo bolj trajnostne ter bodo upoštevale socialno-ekonomske dejavnike, rast populacije, spremembe v demografiji, podnebne spremembe in problem pomanjkanja virov. Poročilo je prispevek k Strategiji za inovacije in naložbe, ki je v skladu s pobudo FOOD 2030.

V poročilu je opisana strategija za plastiko, ki je bila sprejeta 16. januarja 2018. Glavni cilji strategije so predvsem izboljšati gospodarstvo ter kakovost reciklirane plastike. Do leta 2030 naj bi bila vsa plastika primerna za ponovno uporabo ali reciklažo, delež odpadle embalaže naj bi znašal manj kot 50 %, obenem pa naj bi se za štirikrat povečalo tudi ločevanje odpadkov in kapaciteta recikliranja odpadne embalaže. Ukrepi s katerimi nameravajo pospešiti recikliranje so predvsem oglaševalske kampanje, pobude gospodarstva in zakonodaje ter razvoj standardov kakovosti.

Evropska komisija je objavila smernice za določitev pravil o okoljskem odtisu izdelkov. Oznaka »Product Environmental Footprint (PEF)« opredeljuje vpliv določenega izdelka na okolje, metodologija pa izhaja iz obstoječih pristopov in mednarodnih standardov. Namen PEF-a je določiti osnovo, ki bo omogočala boljšo primerjavo različnih izdelkov in njihovih okoljskih odtisov. Ker povpraševanje potrošnikov po oznaki PEF narašča, je bila določitev smernic za označevanje različnih skupin izdelkov nujno potrebna.

Evropska komisija je izdala pregledno poročilo o ukrepih za obravnavanje problema odpornosti proti antimikrobikom s preudarno rabo le-teh pri živalih. V tem poročilu je povzeto delo Generalnega direktorata za zdravje in varnost hrane v zvezi z odpornostjo proti antimikrobikom za uporabo v veterinarski medicini. V poročilu so poudarjeni primeri morebitnih dobrih praks ter opisani nekateri izzivi pri izvajanju politik za preudarno rabo antimikrobikov.