V poročilu so opisani pozitivni učinki mediteranske in nordijske prehrane na zdravje ljudi v evropski regiji Svetovne zdravstvene organizacije (SZO). Mediteranska prehrana temelji predvsem na večjih vnosih sadja in zelenjave, oreščkov, žitaric, oljčnega olja, rib in perutnine ter manjših vnosih mlečnih izdelkov, rdečega mesa, predelanih mesnin ter sladkarij. Slednja naj bi pripomogla predvsem k zmanjšanju tveganja za pojav raka, kognitivnih bolezni, debelosti in diabetesa tipa 2. Nordijska prehrana pa temelji predvsem na večjem vnosu rib, rdečega mesa, sadja, zelenjave ter polnozrnatih izdelkov in naj bi pozitivno vplivala na zmanjšanje tveganja za pojav bolezni srca in ožilja.

Makova semena se pridobivajo iz vrtnega maka ter uporabljajo kot hrana in za proizvodnjo olja. Rastlina vrtni mak vsebuje narkotične alkaloide, kot sta morfij in kodein. Makova semena opijskih alkaloidov ne vsebujejo, ampak postanejo kontaminirani z njimi, kot rezultat zatiranja škodljivcev, ali med žetvijo. EFSA je podala znanstveno mnenje, ki temelji na podatkih o vsebnosti morfija, kodeina, tebaina, oripavina, noskapina in papaverina v vzorcih makovih semen. Odbor za kontaminante v živilski verigi (CONTAM) je določil akutno referenčno dozo 10 µg morfija na kilogram telesne mase.

Dopolnjena verzija NIAS smernic 7.1 iz februarja.

Odbor za snovi, ki prihajajo v stik z živili, encime, arome in pomožna tehnološka sredstva je prejel zahtevo, da naredi pregled obstoječe literature na področju varnosti uporabe etil akrilata, kot aromatične snovi. Omenjena substanca je bila ocenjena že leta 2010, s strani EFSA, na podlagi zaključkov JEFCE. Sklenili so, da ni mogoče trditi, da omenjena snov ne predstavlja tveganja z vidika varnosti. Na podlagi novih dokazov o uporabi etil akrilata je bila določena vrednost kronične izpostavitve omenjeni substanci, ki znaša 3,545 μg/osebo na dan za 60 kg človeka in 2,233 μg /osebo na dan za 15 kilogramov težkega 3-letnika.

Novo nastala tveganja so s strani EFSA definirana kot tveganja, ki nastanejo zaradi novo odkrite nevarnosti, ki smo ji lahko signifikantno izpostavljeni, ali pa nepričakovane oz. povečane izpostavljenosti že poznani nevarnosti. Namen raziskave je bil boljše razumevanje odnosa evropskih potrošnikov do novo nastalih tveganj v živilski verigi, z namenom načrtovanja komunikacijskih aktivnosti v prihodnosti. V raziskavo je bilo vključenih 25 evropskih držav, preverjali so znanje in zaskrbljenost potrošnikov, v zvezi z novo nastalimi tveganji, pa tudi njihove potrebe in preference do obveščanja o tveganjih. Rezultati so pokazali, da so potrošniki bolj zaskrbljeni glede že znanih tveganj, kot pa do novo nastalih tveganj. Najbolj so bili zaskrbljeni v zvezi s potvorbami živil.

Z namenom odkrivanja prisotnosti ostankov fipronila v jajcih, ki je posledica nepravilne uporabe neodobrenih veterinarskih sredstev za zatiranje rdečih pršic pri perutnini, je bil v Evropski uniji razvit program ad-hoc. Države članice so zagotovile 5439 vzorcev kokošjih jajc in piščančjih mišic/maščobe, ki so bili analizirani na prisotnost fipronila in ostalih aktivnih substanc. Poročilo povzema rezultate vzorcev, odvzetih v obdobju od 1. septembra 2017 do 30. novembra 2017 in poslanih EFSA. Podan je tudi pregled prisotnosti ostankov (in njihova pogostost) ter skladnost z dovoljenimi mejnimi vrednostmi. Rezultati so oblikovani po državah, vrsti živilskega proizvoda in analizirani aktivni substanci.

Člani odbora za materiale, ki prihajajo v stik z živili, encime, arome in pomožna tehnološka sredstva (v okviru EFSA) so prejeli prošnjo, da podajo znanstveno mnenje o vplivu arome 4',5,7-trihidroksi flavon ali naringenin na zdravje ljudi, v skladu z Uredbo (EK) 1331/2008. Omenjena substanca je naravno prisotna v grenivkah, pomarančah in paradižniku. V različnih kategorijah živilskih izdelkov se uporablja kot aromatično sredstvo, za prilagajanje okusa. Informacije o specifikaciji in proizvodnji izdelka so bile ocenjene kot primerne, vendar so podatki o stabilnosti tega aromatičnega sredstva v živilih nepopolne.

Komisija je določila, da naj CEF odbor (Odbor za snovi, ki prihajajo v stik z živili, encime, arome in pomožna tehnološka sredstva) naredi pregled obstoječe literature glede varnosti benzofenona. V okviru vrednotenja omenjene substance, kot snovi, ki prihaja v stik z živili, je odbor CEF določil TDI (Tolerable daily intake) vrednost 0,03 mg/kg telesne mase na dan. Pri tem so upoštevali že obstoječe ocene, ki so jih podali: EFSA, JEFCA, IARC in obstoječe študije o toksičnosti benzofenona.

Izdelki za zaščito rastlin so nepogrešljivi v kmetijstvu, ampak lahko po drugi strani predstavljajo tveganje za zdravje ljudi, živali ali okolja. Z namenom zagotovitve varnosti in učinkovitosti izdelkov za zaščito rastlin, evropski pravni sistem predpisuje dvojni avtorizacijski postopek, preden se le-ti lahko pojavijo na trgu. Ob predložitvi prošnje za sprejetje izdelka, mora vsak vlagatelj priložiti vse teste in študije, za odobritev aktivne substance in avtorizacijo izdelka. Nato sledi ocena tveganja, s strani različnih organov oblasti. Pri tem se pojavljajo naslednja vprašanja: ali bi lahko bil dvojni avtorizacijski sistem za potrditev izdelkov za zaščito rastlin bolj učinkovit in transparenten, če je odgovor da, na kakšen način; katera metodologija bi lahko rešila problem neenakih ocen različnih organov oblasti; kateri dejavniki vplivajo na odločitve organov oblasti ter skupnosti in podobno. Poleg metod, ki temeljijo na znanosti, pa je za oceno tveganja pomemben tudi družbeni vidik, kot so mediji, interesne skupine in drugo.

Razvija se veliko novih metod za proizvodnjo nizkoogljičnih goriv, kemikalij in gradbenih materialov. Te metode uporabljajo ogljikov dioksid kot surovino, ki ga trajno ali za daljše časovno obdobje shranjujejo v izdelkih. Z njihovo pomočjo bi lahko podprli cilje za preprečevanje nevarnih podnebnih sprememb; krožno ekonomijo, s pretvorno CO2 v izdelke; pripomogli k razvoju obnovljivih virov energije ter sistemov za zajemanje ogljika. Pri uporabi omenjenih metod se pojavlja veliko tehničnih, okoljskih in ekonomskih problemov, ki jih je potrebno preučiti iz znanstvenega stališča. Nove tehnologije za zajemanje in izkoriščanje ogljika so v različnih fazah razvoja, po njihovem preučevanju je potrebno določiti njihovo vlogo pri sprejemanju političnih odločitev v prihodnosti.