Organizacija World Cancer Research Fund International ugotavlja, da naj bi sladke pijače poleg povečanja telesne teže pripomogle posledično tudi k razvoju kroničnih nenalezljivih bolezni. Zato so v ta namen oblikovali poročilo, ki ponuja usmeritve na področju oblikovanja in implementacije davka na sladke pijače. Priporočila so nastala na podlagi obsežne raziskave sekundarnih virov, intervjujev z strokovnjaki, pravniki in oblikovalci politike ter analiz držav, ki so že obdavčile sladke pijače. Poročilo predlaga več rešitev, a ob enem poudarja, da je pri oblikovanju davka na sladke pijače nujno potrebno skrbno premisliti, upoštevati lokalno okolje, temeljito raziskati področje in si zagotoviti podporo.

Evropska komisija je pooblastila EFSO, da izvede raziskavo o vplivu ostankov glifosata v krmi na zdravje živali. EFSA je objavila raziskavo, v kateri je proučevala v Evropi pridelano krmo in uvoženo krmo z in brez GSO. Ključna ugotovitev raziskave je, da ostanki glifosata v krmi nimajo izrazitega oz. škodljivega vpliva na zdravje živali. Dodatno so ugotovili tudi, da je največ ostankov glifosata v krmnih travah in pšenični slami.

SmartCow je 5 milijonov € vreden projekt, ki si prizadeva za iniciacijo boljše integracije obstoječih raziskovalnih infrastruktur za govedo in standardizacijo praks/protokolov, ki bi pospešili implementacijo novih raziskovalnih tehnik. Ključna aktivnost SmartCow projekta je priprava skupne podatkovne baze s karakteristikami raziskovalnih centrov in njihovih storitev, dokumentov za beleženje podatkov iz raziskav in raziskovalnih protokolov ter olajšati dostop do javnih raziskovalnih ustanov, pozicioniranih v drugih državah EU.

Poročilo Svetovne zdravstvene organizacije »Time to deliver« vsebuje vrsto priporočil za voditelje držav in vlad, ki si želijo pospešiti ukrepanje na področju kroničnih nenalezljivih bolezni. Poročilo je z vidika proizvajalcev pijač pomembno, saj so v njem posebno obravnavane alkoholne pijače (stran 27), priporočajo višje finančne prispevke za sladke brezalkoholne pijače (ne navajajo obdavčitve) (stran 23 in 27), omenjajo pa tudi omejevanje oglaševanja nezdravih živil otrokom (stran 23).

Evropska potrošniška organizacija je objavila poročilo »Food Labels: Tricks of Trade: Our recipe for honest labels in the EU«, ki obravnava dotične prakse označevanja živil, ki naj bi po njihovem mnenju potrošnike preslepile glede resnične narave. Kot rešitev v poročilu izpostavljajo ureditev evropske zakonodaje na 3 področjih: 1. opredelitev ključnih pojmov, ki se na označbah navadno uporabljajo za poudarjanje kakovosti živila, kot so "tradicionalni", "obrtniški" ali "naravni"; 2. oblikovanje pravil za živila, ki na prednji strani embalaže izpostavljajo nekatere sestavine (npr. določitev najnižje vsebovanosti sadja, pri kateri se lahko količina izpostavi na prednji strani embalaže...); 3. določitev najnižje vsebnosti polnozrnatih sestavin, ki je meja za izpostavitev na označbi.

Zavržki hrane ter odpadna embalaža predstavljata glavna gospodarska, okoljska ter socialna izziva v Evropi. Stroški zavržkov hrane v EU so bili ocenjeni na 143 milijard € v letu 2015. Skupaj z zavržki hrane pa narašča tudi količina odpadne embalaže. Evropejci v povprečju letno zavržemo več kot 30 kg odpadne embalaže na osebo. Večina odpadne embalaže je uporabljena le enkrat.

Odstranitev industrijsko proizvedenih transmaščob iz živil predstavlja enega izmed glavnih ciljev Svetovne zdravstvene organizacije v obdobju 2019-2023. Povečan vnos transmaščob je namreč povezan s povečanim tveganjem za razvoj bolezni srca in ožilja ter z večjo smrtnostjo ljudi. V letu 2010 je bilo več kot 500.000 smrti povezanih s povečanim vnosom transmaščob, zato je ključnega pomena odstranitev industrijsko proizvedenih transmaščob iz prehrane ljudi. V poročilu so tako predstavljena navodila državam za zmanjšanje vsebnosti industrijsko proizvedenih transmaščob iz prehrane ljudi.

Debelost pri otrocih predstavlja enega pomembnejših zdravstvenih problemov v evropski regiji Svetovne zdravstvene organizacije (STO). S tem namenom je STO ustanovila akcijsko mrežo COSI, ki se uporablja za določanje trendov prekomerno težkih in debelih šoloobveznih otrok. V okviru akcijske mreže COSI je vsake tri leta izvedena standardizacija teže in višine več kot 300.000 evropskih otrok in omogoča zbiranje podatkov vseh sodelujočih držav.

EFSA je izvedla ponovno oceno ne-prehranske izpostavljenosti spojini diquat. V oceno naj bi bili vključeni: natančni izračuni uporabe, razen dobre kmetijske prakse (GAP) za krompir, izračuni izpostavljenosti mimoidočih in prebivalcev ter vrednotenje, če je izpostavitev delavcev preko ponovnega vstopa potrebna za kritično točko v okviru dobre kmetijske prakse (GAP). Ocena vključuje načine uporabe, ki so jih predložili vlagatelji prošnje ter reprezentativne načine uporabe. Potrdili so tudi pomisleke, ki so jih navedli v prejšnjem poročilu glede izpostavljenosti diquatu s strani mimoidočih in prebivalcev pri vseh reprezentativnih načinih uporabe.

Klorat se lahko v formulah za dojenčke ter hrani za majhne otroke pojavi preko različnih virov, kot so zemlja, voda ali aditivi za obdelavo surovin, v živilski industriji, lahko pa se pojavi tudi pri končnem potrošniku. Živilska industrija ima zaradi uporabe že klorirane vode malo vpliva na vsebnost kloratov v hrani. Podatki kažejo, da je od leta 2016 SNE v sodelovanju z živilsko industrijo uspel zmanjšati vsebnosti klorata v hrani za dojenčke in majhne otroke, vendar bi bilo za nadaljnje zmanjšanje potrebno zmanjšati njegovo količino v pitni vodi ter vplivati na manjšo akumulacijo klorata tekom živilske proizvodnje.