Povprečna cena piščančjega mesa je v 40. tednu v EU znašala 183,57 €/100 kg, kar je 1 % manj kot prejšnji teden, 1,99 % manj kot prejšnji mesec in 2,1 % manj kot prejšnje leto. Cena piščančjega mesa je v ZDA znašala 143,24 €/100 kg, v Braziliji pa 99,39 €/100 kg.
Povprečna cena prašičjega mesa je v 40. tednu v EU znašala 184,1 €/100 kg, kar je 0,05 % več kot prejšnji teden, 0,6 % več kot prejšnji mesec in 29,7 % več kot prejšnje leto. Cena prašičjega mesa je v Braziliji znašala 130,60 €/100 kg, v Kanadi 106,15 €/100 kg, v ZDA pa 99,94 €/100 kg.
Povprečna cena govejega mesa je v 40. tednu v EU znašala 356,6 €/100 kg, kar je 0,2 % več kot prejšnji teden, 0,7 % več kot prejšnji mesec in 4,6 % manj kot prejšnje leto.
Evropski parlament je izdal poglobljeno analizo z naslovom SKP strateško planiranje – operativne perspektive. Dokument proučuje, kako Evropska komisija predvideva SKP strateške načrte ter kako bi se lahko le-te implementiralo v praksi. Študija prikazuje zadnje razpoložljive podatke in raziskave vključno s primeri, kako nekatere države članice pripravljajo svoj nacionalni model SKP.
Evropska komisija je v septembru 2019 objavila posodobljen povzetek publikacije z naslovom »Pobude glede prehrane in telesne dejavnosti«. Nov dokument vključuje informacije o skupnem ukrepu med državami članicami EU ter Evropsko komisijo, ki bo lansiran v prihodnjem letu in katerega cilj je prilagoditi ter implementirati primere dobrih praks s področja izboljšanja sestave živil, marketinga ter javnega naročanja živil. Poleg tega je v dokumentu omenjen tudi projekt Skupnega raziskovalnega središča (JRC) za prepoznavo pobud zmanjšanja pritiskov trženja živil ter zakonodajna omejitev EU glede dovoljene vsebnosti transmaščob v živilih.
Na voljo je nova publikacija evropskega združenja za prehranska dopolnila Food Suplement Europe z naslov »Kako lahko prehranska dopolnila prispevajo k znižanju stroškov zdravstvenega varstva?«. Združenje je publikacijo izdalo z namenom, da bi lažje razumeli vlogo prehranskih dopolnil. Oceno morebitnih prihrankov stroškov zdravstvenega varstva so izvedli strokovnjaki s področja ekonomije.
Danes je živinorejski sektor epicenter javnih razprav v Evropi in drugod po svetu. Razprave po navadi vodijo zainteresirane skupine, ki širijo mite in radikalne nazore o živinoreji. Vsebine, ki se čedalje pogosteje pojavljajo na socialnih omrežjih in v medijih, prikazujejo izkrivljeno podobo dejanskega stanja v živinorejskem sektorju. V omenjenem dokumentu več kot ducat evropskih živinorejskih organizacij želi prikazati svojo plat zgodbe. Več: https://meatthefacts.eu/
Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je objavila poročilo, kjer so objavljeni ključni ukrepi za preprečevanje podhranjenosti prebivalstva v prvih 1.000 dneh po njihovem rojstvu. Med ključnimi ukrepi je izpostavljeno, da je potrebno vzpostaviti skladnost nacionalnih politik in naložbenih načrtov s trgovinskimi, živilskimi ter kmetijskimi politikami ter s tem spodbujati zdravo prehranjevanje in varovanje javnega zdravja.
S strani Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) je bilo objavljeno poročilo, v katerem se zavzemajo za uvedbo davka na izdelke, ki imajo negativen vpliv na zdravje ljudi (sladke pijače, alkohol, tobak in fosilno gorivo). Po mnenju SZO naj bi uvedba davka na sladke pijače pomagala zajeziti debelost, diabetes tipa 2 in bolezni zob. Dokazi kažejo, da naj bi 20-odstotno zvišanje cen tovrstnih živil znižalo porabo sladkih pijač za 20 %. V dokumentu so objavljene tudi države, kjer so ti ukrepi že izvedeni.
V dokumentu so med drugim predstavljene poti migracije ogljikovodikov mineralnih olj, ustrezne analize, priporočila glede izbire embalažnih materialov, uporaba in cilji predstavljenega orodja ter primeri dobrih praks.