Septembra je bila odkupna cena mleka v ZDA (34,9 €/100 kg) in na Novi Zelandiji (33,5 €/100 kg) nižja kot v EU (36,7 €/100 kg). Zadnji teden oktobra je cena masla v EU znašala 6 924 $/t, v Oceaniji 5 763 $/t in v ZDA 5 052 $/t.

Le 5,6 % evropskih kmetij vodijo kmetje, mlajši od 35 let, medtem ko je več kot 31 % kmetov starejših od 65 let. Te številke so zaskrbljujoče, ko pomislimo na bodočo konkurenčnost evropskega kmetijstva in prehransko varnost v prihajajočih desetletjih. Politika si prizadeva ponuditi čim več pomoči in podpore mladim kmetom, da bodo lahko začeli s poslovanjem. A kdo so evropski mladi kmetje? Kakšne so njihove kmetije in kako razmišljajo o upravljanju le-teh? V poročilu Evropske komisije so navedeni vsi demografski in ekonomski podatki.

Objavljeno je poročilo na temo prostovoljne industrijske strategije, ki usklajuje vodilna podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kakava in čokolade. Vizija strategije je trajnost in uspešnost sektorja kakava, kjer kmetje uspevajo, spoštujejo vse človekove pravice ter skrbijo za ohranjanje okolja.

Evropska komisija je objavila novo poročilo o cenah kmetijskih in živilskih proizvodov za mesec september 2017. Cene masla so v zadnjem letu skokovito narasle, trend naraščanja cen pa se še nadaljuje. Cene masla v EU so bile v septembru 2017 za več kot 70 % višje kot septembra lansko leto, v primerjavi s prejšnjim mesecem, avgustom, pa se je cena masla v EU v povprečju povečala za 5,8 %. Najvišji mesečni porast cene masla beležijo v Veliki Britaniji, tam je v primerjavi z avgustom cena masla višja za 4,1 %, sledita Latvija in Italija. V Estoniji pa se je cena masla presenetljivo znižala in sicer za 3,9 % v primerjavi s prejšnjim mesecem. V Estoniji sicer beležijo 91,4 % porast cene masla v primerjavi s septembrom 2016. Skoraj dvakratno letno povečanje cen beležita še Irska in Velika Britanija.

Oktobra se je v Braziliji odvijal 29. pogajalski krog glede sporazuma o prosti trgovini med EU in državami Mercosur. Na pogajanjih je bilo govora tudi o bolj občutljivih temah, kot sta sladkor in etanol, ki pa sta bila zaenkrat izključena iz uradnih pogajanj. Sladkor namreč predstavlja eno izmed najpomembnejših surovin za Brazilijo, Argentino ter tudi za EU. Kljub temu pa vključitev tem o sladkorju in etanolu v prihodnjem trgovinskem sporazumu med EU in državami Mercosur ostaja negotova.

FoodDrinkEurope je objavila publikacijo o podatkih in trendih v evropski živilskopredelovalni industriji. V publikaciji so zbrani nacionalni podatki po posameznih državah, podatki o trgovini znotraj EU, trgovini med EU in Veliko Britanijo, trajnosti v industriji ter podatki ključnih podjetij.

Evropska komisija je oktobra 2017 v Bruslju gostila konferenco z naslovom “Koriščenje raziskav in inovacij za hrano v letu 2030: dialog med znanostjo in politiko”. Namen te enodnevne konference je bila seznanitev z evropskimi pobudami na področju raziskav in inovacij ter prispevati h konstantnemu dialogu med znanstveno in politično sfero strokovnjakov.

Francoska ministra za zdravje in za kmetijstvo sta skupaj z državnim sekretarjem ministrstva za finance podpisala nacionalno uredbo, ki priporoča prostovoljno uporabo “Nutri-Score” sheme označevanja hranilne vrednosti s strani nosilcev živilske dejavnosti in trgovcev v Franciji. Države članice EU so bile o uporabi “Nutri-Score” sheme obveščene preko sistema TRIS notifikacij.

Poseben odbor EFSA za dietetične proizvode, prehrano in alergije je določil referenčno vrednost za riboflavin. Ta je bila določena glede na povprečne potrebe (ARs) in vnos (PRIs). Za odrasle sta AR in PRI med 1,3 in 1,6 mg/dan. Vrednost PRI je za noseče in doječe ženske višja in je med 1,9 in 2,0 mg/dan. Za otroke obeh spolov starih med 1-17 let je AR 0,5 in 1,4 mg/dan in PR med 0,6 in 1,6 mg/dan, medtem ko za dojenčke znaša 0,4 mg/dan.

Organizacija za hrano in kmetijstvo (FAO) je izdala poročilo za leto 2017. V novem poročilu izpostavljajo, kako rast prebivalstva, urbanizacije, tehnologij ter podnebne spremembe vplivajo na spremembo podeželskih in mestnih območij. Poudarek je tudi na razvoju svetovnega sistema oskrbe s hrano. Na prestrukturiranje podeželja bo najbolj vplivalo naraščajoče povpraševanje na urbanih trgih s hrano, kjer je poraba do 70 %, tudi v tistih državah, kjer veliko ljudi živi na podeželju. Pri spremembah na podeželju bo ključno vlogo odigrala podpora javnih politik ter naložb.