Povprečna cena prašičjega mesa je v 25. tednu v EU znašala 178,4 €/100 kg, kar je 0,5 % manj kot prejšnji teden, 1,8 % več kot prejšnji mesec in 21,4 % več kot prejšnje leto. Cena prašičjega mesa je v ZDA znašala 148 €/100 kg, v Braziliji 141,53 €/100 kg, v Kanadi pa 130,39 €/100 kg.

Povprečna cena piščančjega mesa je v 25. tednu v EU znašala 189,5 €/100 kg, kar je enako kot prejšnji teden, 0,4 % manj kot prejšnji mesec in 1,1 % manj kot prejšnje leto. Cena piščančjega mesa je v ZDA znašala 173,45 €/100 kg, v Braziliji pa 108,0 €/100 kg.

Povprečna cena govejega mesa je v 25. tednu v EU znašala 358,3 €/100 kg, kar je 0,3 % manj kot prejšnji teden, 1,9 % manj kot prejšnji mesec in 5,3 % manj kot prejšnje leto.

Namen raziskave je razumeti vpliv določenih ukrepov SKP na zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v kmetijstvu, zmanjšanje ranljivosti kmetijstva v povezavi s podnebnimi spremembami in povečanje zmožnosti kmetijstva za prilagoditev na podnebne spremembe. Večina ukrepov SKP podnebnih sprememb ne naslavlja direktno, temveč posredno. Raziskava proučuje relevantnost, učinkovitost in koherentnost ukrepov.

Domače živali, namenjene za prehrano ljudi, predvsem prežvekovalci, kot so govedo in drobnica, lahko s krmo zaužijejo stranske proizvode poljščin. S tem sektor živinoreje ključno prispeva tudi h krožnemu gospodarstvu.

Zaloge jabolk v maju 2019 so v EU za 120 % višje kot maja lani. Največje zaloge so 1. maja imeli v Italiji (500.000 ton) in na Poljskem (400.000 ton), skupna zaloga jabolk v EU (za večje pridelovalke) pa znaša 1.561.430 ton. Največji delež zalog predstavlja sorta Zlati delišes (525.697 ton), sledita Idared s 129.642 tonami in Jonagold s 109.806 tonami. Zaloge v ZDA znašajo 735.327 ton, kar je 12,6 % manj kot lani. Zaloga hrušk je v primerjavi z majem 2018 višja, v EU za 23 %, v ZDA pa za 50 %.

Vodilni znanstveniki iz EU (EFSA), ASEAN (ATSC), Turčije (MINFAL) in Indije (FSSAI Panel) so objavili članek v EFFL na temo tradicionalne uporabe rastlin in rastlinskih delov (botanicals) v prehrani ljudi. Strokovni pregled na to temo je pomemben iz vidika priznanja varnosti uporabe in prednosti uporabe tradicionalnih rastlin v različnih delih sveta. Članek je nastal na pobudo združenja IADSA.

Pričujoče poročilo obravnava spremembe uredb 1308/2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov, 1151/2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil, 251/2014 o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb aromatiziranih vinskih proizvodov, 228/2013 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije in 229/2013 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v korist manjših egejskih otokov.

EK je izdala bilanco stanja krmil za obdobje 2017/2018, ki predstavlja pregled nad evropsko zalogo krmil. Približno 80 % vse porabljene krme v EU je EU izvora. Seno in silažna koruza sta glavni vrsti krmil, ki predstavljata 45 % celotne porabe krmil v EU, sledijo oljne pogače s 26 % in žita s 24 %.

Inštitut Maxa Rubnerja v Nemčiji je primerjal 11 različnih shem označevanja živil na prednji strani embalaže, med drugim shemo Nutri-Score, finski simbol srca ter nordijsko ključavnico. Prišli so do zaključka, da je označevanje živil eden izmed načinov, ki lahko vpliva na potrošnikovo izbiro živil ter izboljšanje prehranjevalnih navad potrošnikov. Po mnenju inštituta bi bilo potrebno v Nemčiji uporabiti le eno shemo označevanja živil, saj bi se s tem izognili zmedenosti potrošnikov. Poleg tega bi promocija tovrstne sheme morala potekati skladno z veliko medijsko kampanjo, preko katere bi potrošniki lahko dobili vse potrebne informacije o shemi. Enotna shema bi morala predstavljati tudi pobudo za reformulacijo živilskih izdelkov.