V maju so tri nevladne organizacije za javno zdravje (Evropska zveza za javno zdravje (EPHA), Evropska zveza za kronične bolezni (ECDA) ter Zavezništvo za kronične nenalezljive bolezni (NCD)) objavile skupen dokument, s katerim pozivajo k oblikovanju strateškega okvirja EU za preprečevanje kronično nenalezljivih bolezni do leta 2030. Nevladne organizacije v dokumentu tudi predlagajo prednostne naloge ter ukrepe za dosego zastavljenega cilja.
V povzetku so predstavljena različna obravnavana področja, kot so nadzor nad ostanki zdravil in ostalih snovi v živalih in izdelkih živalskega izvora, dogajanje na področju snovi, ki prihajajo v stik z živili, izmenjava mnenj glede Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2016/6 ter glede tem, ki jih obravnava delovna skupina za kmetijska, industrijska in okoljska onesnaževala v živilih.
Združenje FSE je pripravilo kratek povzetek na temo mikroplastike. Na pobudo Evropske komisije je Evropska agencija za kemikalije (ECHA) predlagala omejitev uporabe mikroplastike v EU. Predlog je nastal na osnovi tveganja, ki ga ima lahko mikroplastika na okolje zaradi dolgotrajne dobe biodegradacije. V dokumentu je na kratko predstavljeno ozadje problematike, definicija mikroplastike, vpliv pobude na segment prehranskih dopolnil in pozicija združenja FDE na to temo.
Živilski encim endo-1,4 beta ksilanaza, ki se uporablja pri peki in proizvodnji žitnih izdelkov, je proizveden s pomočjo genetsko spremenjene bakterije Bacillus licheniformis. Člani panela EFSE so na podlagi obstoječih raziskav zaključili, da encim, v skladu s predvidenimi pogoji uporabe, ne predstavlja tveganja za zdravje ljudi.
V dokumentu so predstavljeni vidiki in predlogi uporabe različne papirnate in kartonske embalaže za živila.
V poročilu so predstavljeni predlogi za usklajen nadzor in poročanje o antimikrobni rezistenci pri bakterijah Salmonella, Campylobacter coli, Campylobacter jejuni, Escherichia coli, Enterococcus faecalis, Enterococcus faecium in na meticilin odporni Staphylococcus aureus (MRSA) pri živalih, namenjenim prehrani ljudi ter v mesu.
Predsednica delovne skupine za ekološko kmetijstvo pri Copa-Cogeca je izpostavila, da mora ekološki sektor paziti na to, da ne bo proizvajal preveč, saj bi to lahko povzročilo padec cen. Predsednico veseli porast v zanimanju za ekološke izdelke, predvsem pri mlajši generaciji, vendar opozarja, da morajo kmetovalci razumeti izzive ter se z njimi spopasti, da bo sektor ostal konkurenčen.
-Evropski komisar za zdravje in varnost hrane Vytenis Andriukatis je predlagal podaljšanje mandata platforme za dobrobit živali do 30. junija 2021. -Pogajalci iz EU in Indonezije so se sestali v Jakarti, kjer so razpravljali o možnostih mednarodnega trgovanja. Glavni temi sestankov sta bili palmino olje in vpliv spremenjene direktive o obnovljivih virih energije. -Hrana na Danskem je dvakrat dražje od hrane v Romuniji. Takoj za Dansko so najvišje cene hrane v Luxembourgu in Avstriji, sledijo Irska, Finska in Švedska. Najnižje cene so takoj za Romuniji na Poljskem, v Bolgariji, Litvi, na Češkem in Madžarskem. -Litvanski sir 'Džiugas' je prejel oznako Zaščitena geografska označba.
Copa-Cogeca je v dvostranskem dokumentu, naslovljenem na predsednika evropske komisije Jeana-Clauda Junckerja, komisarko za trgovino Cecilio Malmström in komisarja za kmetijstvo Phila Hogana, opozorila pred bilateralnim trgovinskim sporazumom z Mercosurjem, ki naj bi bil v času velikih negotovosti za evropsko kmetijstvo (Brexit, reforma SKP, EU proračun, trgovinske vojne), neprimeren.
20. junija so bile prodane zadnje zaloge (162 ton) posnetega mleka v prahu iz intervencijskega odkupa v letu 2015. Cene mleka so v zadnjem času precej zrasle – poleti 2016 so znašale 26 centov/kg, maja 2019 pa že 34 centov/kilogram.