Povprečna cena govejega mesa je v 17. tednu v EU znašala 366,7 €/100 kg, kar je 0,1 % več kot prejšnji teden, 0,9 % manj kot prejšnji mesec in 4,2 % manj kot prejšnji mesec.
Evropska komisija je izdala dokument, v katerem so opisane okoljske ugodnosti in poenostavitev, ki jih prinaša nova Skupna kmetijska politika. SKP po 2020 prinaša nov ciljni pristop, ki naslavlja okoljske in podnebne cilje skozi celotno SKP v koherenci z EU politikami, izboljšan sistem pogojev, ki jih morajo izpolniti kmetje, ki prejemajo plačila iz SKP vezana na površino in živali ter dopolnilne ukrepe za kmete, ki jim bodo olajšali doseganje okoljskih in podnebnih ciljev SKP.
Glavni cilji EU na področju proizvodnje ekoloških proizvodov so bolje zaščititi interese potrošnikov, zagotoviti pošteno konkurenco med proizvajalci ter olajšati prost pretok ekoloških proizvodov v EU. V zakonodaji EU je naveden tudi sistem nadzorovanja ekoloških proizvodov, katerega glavni namen je z upoštevanjem pravil EU v celotni verigi preskrbe s hrano, ohraniti zaupanje potrošnikov. To bi moralo veljati predvsem za proizvode, ki so proizvedeni v EU ali pa uvoženi.
Študija predstavlja pregled nad digitalnim kmetijstvom, vpliv novih tehnologij na verigo oskrbe s hrano in priložnosti za novo Skupno kmetijsko politiko. Študija na primerih prikazuje potrebe po nadaljnjem razvoju inovacij v kmetijskem sektorju, spodbujanju raziskav in naložb v digitalno kmetijstvo ter integraciji agro-tehnologije v politično agendo.
Poročilo temelji na ciljih akcijskega načrta Svetovne zdravstvene organizacije (STO) za zmanjšanje kronično nenalezljivih bolezni ter ciljih trajnostnega razvoja (zmanjšanje lakote, ohranjanje zdravja prebivalstva ter sklepanje partnerstev za doseganje tovrstnih ciljev). Podatki v poročilu so zelo vzpodbudni saj nakazujejo na to, da živilska podjetja želijo prispevati k ohranjanju zdravja prebivalstva. Podjetja vedno bolj delujejo na področju reformulacije živil, saj širijo asortiman živil z izboljšano hranilno sestavo. Podatki pa kažejo tudi na to, da se povečuje delež živil na trgu, ki imajo na embalaži živila navedene vse ključne informacije o vsebnosti hranil.
Kljub obstoječim zavezam in pravilom zadnji podatki kažejo na to, da so otroci ter mladostniki še vedno pogosto izpostavljeni digitalnemu oglaševanju nezdravih izdelkov. Sem sodijo predvsem alkoholne pijače, živila z visoko vsebnostjo nasičenih maščob, sladkorja in soli ter tobačni izdelki. Podatki kažejo na to, da so nujno potrebni ukrepi ter nadzor nad izvajanjem priporočil Svetovne zdravstvene organizacije na področju zmanjšanega oglaševanja manj zdravih živil otrokom ter mladostnikom. V poročilu so predstavljene strategije oglaševanja manj zdravih živil otrokom ter izzivi, ki iz tega izhajajo. Zajete pa so tudi možnosti za zmanjševanje tovrstnega oglaševanja.
Dokument podaja pregled implementacije ciljev trajnostnega razvoja, ki so zapisani v Agendi za trajnosti razvoj do leta 2030 v vseh državah članicah Evropske unije. Pri tem je poseben poudarek na delovanju parlamentov.
Eden od parametrov za določanje tveganja za nastop alergijske reakcije je količina zaužite hrane. V članku, dostopnem na spodnji povezavi so predstavljeni modeli, s pomočjo katerih je mogoče oceniti število alergijskih reakcij v populaciji, pri različnih koncentracijah alergena v določenem živilu.
V dokumentu so predstavljene smernice za zagotavljanje varnih živil, ki so namenjene manjšim trgovinam, ki prodajajo meso in mesne izdelke, kruh in pekovsko pecivo, ribe oziroma sladoled.
Člani EFSE so pripravili dokument, v katerem so preverjali, kakšen je vpliv na javno zdravje, če v jatah domačih kokoši nesnic spremenijo prisotne seve salmonel, pod pogojem, da še vedno upoštevajo evropsko omejitev prisotnosti salmonel v jatah perutnine (1 %).