Evropa je stisnjena v precep med ZDA in Kitajsko in kazalci evropske gospodarske produktivnosti vidno zaostajajo za tekmeci. Slovenski kazalci produktivnosti očitno zaostajajo za povprečjem Evrope. Kljub vsemu smo očitno odlični izvozniki. Počasi se na zahodu zbirajo črni oblaki. Kam velja usmeriti naš fokus, da previharimo viharje, ki se nam bližajo? 

Očitno Slovenci znamo veslati proti toku. Morda pa ne bomo zmogli dolgo na tej tekmi zmagovati z mišicami in je velika priložnost, da dodamo še elemente kreativnosti. Očitno so področja produktivnosti in učinkovitosti, kjer nam pred nosom visi 'low hanging fruit', ali kot pravijo borzniki, so delnice vidno podcenjene in velja vanje investirati, saj bo že majno izboljšanje prineslo obetavne rezultate. Wikipedija definira produktivnost kot količnik rezultat/čas, torej rezultat, ki ga dosežemo v časovnem okviru. Pogosto, ko se s kakšnim direktorjem ujameva naključno v dvigalu in ko začuti, da bom startal svoj 3 minutni 'elevator pitch', me prehiti z besedami: »Stanovnik, ne zanima me vaše štempljanje časa, mene zanimajo samo rezultati.« No moje mnenje je seveda, da je čas še kako pomemben element formule produktivnosti rezultat/čas. Učimo se od japonskega čudeža Kaj smo se informatiki naučili od Japonskega avtomobilskega čudeža v petdesetih letih in kaj lahko danes Slovenci potegnemo iz te uspešne zgodbe za svetlejšo prihodnost naših naslednjih generacij? 

Japonci (Toyota way) so spoznali, da ameriška veliko množična produkcija velikih avtomobilov odpira priložnost na spodnjem koncu trga. Manjša cenejša in maloserijskih vozila so bila zasnovana na metodologijah: agilnosti (JIT – to je hitro prilagajanje trgu in TOC vztrajno odstranjevanje preprek v procesih ). Hitra zmaga na spodnjem delu trga jim je omogočila, da so nato to tehnologijo izpilili do obisti in jo uporabili tudi pri vzponu na zgornji segment dražjih in kakovostnih avtomobilov. Agilni načini razvoja so v zadnjem desetletju preželi panogo programske opreme in jo potisnili daleč v ospredje. Informatiki smo jo uspešno znali cepiti še z inovativnostjo in se tako predvsem v Ameriki prebili v vodilno gospodarsko panogo. Izkoristimo agilno metodologijo 

Ali lahko Slovenci agilno metodologijo dobro preštudiramo in njene elemente dobre prakse presadimo v svoje uspešne gospodarske panoge? Živimo v pravem trenutku in na pravem koncu sveta in v deželi, kjer so za to dana odlična izhodišča: 

• Slovenija je relativno majhna, kar je ključen predpogoj za eksperimentalno/referenčno področje novih prebojnih inovacij; 

• Slovenija je del Jugoslovanske regije, ki stoji na robu Europe. Vse prebojne zadeve so vzniknile na robu in ne v sredini, kar je dokazal že Darwin, ko je raziskoval bogat živelj, ki se je razbohotil na koralnih grbenih, kjer so valovi najbolj divje butali in se penili; 

• internetna digitalna revolucija je vzpostavila pogoje za minimalizacijo serij na minimum in tako omogočila personalizirano ponudbo ki je pravzaprav srž agilne metodologije.

 Pomeni, da smo ta trenutek na pravem kraju in v pravem času. Kdo torej bo, če ne mi in kdaj pa bomo, če ne zdaj?

Če bi slovenska pridnost postala produktivnost

Tone Stanovnik je direktor podjetja Špica International in ponudnik sistemov za Upravljanje človeških virov in logističnih potencialov. www.spica.si

Fotogalerija