EU predpisi z doslej poudarjenimi varnostnimi vidiki za zaščito potrošnikov dobivajo tudi okoljske komponente, ki jih je treba upoštevati že med samo zasnovo izdelkov, izpostavlja Antonija Božič Cerar v svojem članku za novembrsko številko Glasa gospodarstva.

Vse se začne pri strategiji in ciljih, pravi Vlado Šarenac, direktor za področje tehnološkega svetovanja z JV Evropo pri PwC Slovenia v intervjuju za novembrsko izdajo revije Glas gospodarstva. Nujno je poenotiti trajnostne in digitalne strategije s poslovnimi cilji. Eno brez drugega ni niti smiselno niti učinkovito.

Panoga informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) je v Sloveniji uspešna, saj raste hitreje od rasti BDP v državi, tudi dodana vrednost podjetij v panogi raste hitreje kot v gospodarstvu in je precej nad povprečjem dodane vrednosti v gospodarstvu. V različne države podjetja iz panoge izvažajo približno 36 odstotkov svojega prometa, kar pomeni, da je panoga tudi izvozno uspešna.

Poskrbeti je treba za povezljivost poslovnih sistemov in digitalizirati javno upravo, kar bo pomenilo velike prihranke. Razvoj gre čedalje bolj v smeri umetne inteligence.

Ekonomski in socialni komponenti moramo dodati še okoljsko dimenzijo, da postanemo zeleno-socialna tržna ekonomija, poudarja generalni direktor GZS Aleš Cantarutti. Gre za spremembo družbene podstati in uresničitev zelenega prehoda, ki je pomembna za dosego tega cilja. Ključno pri tem je sodelovanje vseh deležnikov; gospodarstva, vlade, institucij znanja, sindikatov in civilne družbe, saj je potreben širok dogovor o tem, kakšno prihodnost želimo. Glede veščin, ki jih zahteva zeleni prehod, GZS pripravlja projekt »Napovedi profilov prihodnosti za zeleni prehod« za ključne industrijske panoge, še dodaja.