Naslovna misel generalne direktorice Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Vesne Nahtigal je na majski seji Strateškega sveta za energetski prehod zvenela kot poziv, da bi NEPN moral jasno opredeliti zagotavljanje zanesljive in konkurenčne oskrbe industrije z energijo in hkrati tudi strateški pomen proizvodnje materialov.

V zasavski regiji se bo v prihodnjih letih tako rekoč vse vrtelo okrog sklada za pravičen prehod, ki vključuje tudi preusposabljanje zaposlenih.

Podjetja v papirni in papirno predelovalni industriji so na prelomnici, negotovost pa je še vedno velika.

Standardi GS1 so danes v uporabi po vsem svetu v 25 različnih industrijah. Začelo se je s črtno kodo, zdaj se vse bolj uveljavlja 2D koda, v katero je mogoče zapisati veliko več podatkov.

18. aprila so prof. dr. Gregor Majdič, predsednik Rektorske konference RS, dr. Robert Golob, predsednik Vlade RS, Tibor Šimonka, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije in prof. dr. Gregor Anderluh, predsednik Koordinacije samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije podpisali zgodovinski »Dogovor med gospodarstvom, znanostjo in politiko o razvoju blaginje Republike Slovenije».

Digitalizacija v kontekstu komunalnega gospodarstva pomeni predvsem uporabo digitalnih tehnologij in platform, interneta stvari, računalništva v oblaku, umetne inteligence, avtomatizacije in strojnega učenja. Preberite več v članku, objavljenem v aprilski številki revije Glas gospodarstva.

V lanskem letu Zbornici komunalnega gospodarstva z ministrstvom za okolje in prostor ni uspelo uskladiti novega zakona o gospodarskih javnih službah varstva okolja, katerega osnutek je potreben celovite prevetritve. Ministrstvo je zakon pripravljalo brez vključitve reprezentativnih občinskih združenj ter Zbornice komunalnega gospodarstva.

Energetska kriza in neučinkovita pomoč znižujeta konkurenčnost slovenskega gospodarstva znotraj EU, še posebej pa v svetovnem merilu. Rezultati v marcu izvedene ankete GZS so zaskrbljujoči. Tretjina anketiranih podjetij navaja, da je primorana zmanjševati obseg svojega poslovanja ali celo odpuščati. O selitvi proizvodnje resno razmišlja 7 % anketiranih, nekaj podjetij, ki imajo to možnost, je del proizvodnje že preselilo. Obstoj podjetja je ogrožen že pri šestini vprašanih podjetij. 70 % anketiranih je pritrdilo, da bo energetska kriza upočasnila ali celo zaustavila investicijske načrte. Preberite več v članku, objavljenem v aprilski številki revije Glas gospodarstva.

Za celovito dokončno ravnanje z blatom komunalnih čistilnih naprav je nujno, da je rešitev dolgoročna in zadovoljuje okoljske, podnebne, tehnične in ekonomske vidike, pa tudi, da je družbeno sprejemljiva. Prav tako bi morali kot država poskrbeti za samozadostnost za ves mulj, ki nastane pri nas, pravi izr. prof. dr. Filip Kokalj, prodekan za infrastrukturo in sodelovanje z okoljem na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru. Članek je objavljen v aprilski številki revije Glas gospodarstva.

Odpadke, ki ostajajo po mehansko-biološki predelavi, zdaj drago odvažamo. S sežigalnico odpadkov bi odgovorno poskrbeli zanje ter imeli od njih več koristi, pravi tehnični direktor Energetike Ljubljana dr. Marko Agrež v intervjuju za aprilsko številko revije Glas gospodarstva. Med prednostmi sežigalnice izpostavlja prihranke, ker bi za odpadke poskrbeli doma, ter proizvodnjo toplote za oskrbo uporabnikov, priključenih na daljinsko ogrevanje Ljubljane.