Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.
Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije, Masarykova cesta 16, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) nastopa v vlogi posredniškega telesa in zagotavlja finančna sredstva za izvedbo javnega razpisa.
Javni razpis v vlogi izvajalskega telesa izvaja Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije, Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: ARIS).
Javni razpis za spodbujanje raziskovalcev na začetku kariere (v nadaljnjem besedilu: javni razpis) se izvaja v okviru Programa EKP. Javni razpis je sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (v nadaljnjem besedilu: ESRR) v okviru Cilja politike 1: Konkurenčnejša in pametnejša Evropa s spodbujanjem inovativne in pametne gospodarske preobrazbe ter regionalne povezljivosti na področju IKT, Prednostne naloge 1: Inovacijska družba znanja in Specifičnega cilja 1.1: Razvoj in izboljšanje raziskovalne in inovacijske zmogljivosti ter uvajanje naprednih tehnologij. Cilj specifičnega cilja je izboljšanje raziskovalnega, razvojnega in inovacijskega ekosistema in zagotavljanje vlaganj v raziskave, razvoj in inovacije. V okviru specifičnega cilja je predvideno izboljšanje inovacijskega sistema v Republiki Sloveniji in spodbude za prenos znanja, krepitve kapacitet za raziskave, razvoj in inovacije, krepitve vlaganj v raziskovalno razvojne in inovacijske projekte ter sodelovanje med deležniki peterne vijačnice inoviranja.
2.1. Namen javnega razpisa
Namen javnega razpisa je vzpostavitev povezave med raziskovalnim in gospodarskim okoljem, kjer bo povezovalni člen raziskovalec na začetku kariere (v nadaljnjem besedilu: raziskovalec). Javni razpis predstavlja vzvod za večjo povezanost in sodelovanje med javnimi raziskovalnimi organizacijami (v nadaljnjem besedilu: JRO) in gospodarstvom ter posledično spodbuja večanje vlaganj zasebnega sektorja v raziskave, razvoj in inovacije (v nadaljnjem besedilu: RRI).
2.2. Cilji javnega razpisa
Cilji javnega razpisa:
- spodbuditi izvedbo neodvisnih raziskav v obliki raziskovalnih projektov JRO v okviru učinkovitega sodelovanja z gospodarstvom. Neodvisne raziskave za več znanja in boljše razumevanje so izvedene v splošno korist in za potrebe gospodarstva kot celote in ne posameznega sodelujočega gospodarskega subjekta, pri čemer se rezultati sodelovanja splošno, obsežno, nediskriminatorno in neizključujoče razširjajo[1] in se kakršnekoli pravice intelektualne lastnine, ki izhajajo iz dejavnosti JRO, v celoti pripišejo JRO;
- spodbuditi raziskovalne aktivnosti raziskovalcev v okviru JRO preko sodelovanja v raziskovalnih skupinah;
- okrepitev povezovanja med akademsko sfero in gospodarstvom ter hkrati krepitev raziskovalnega potenciala institucij znanja in razvojno naravnanih gospodarskih subjektov;
- prenos znanja in dobrih praks iz tujine, ki bodo imele vpliv na RRI aktivnosti, ustvarjanje novega znanja in njegovo uporabo v okviru raziskovalnih projektov;
- dolgoročno spodbujanje prenosa in kroženja novo ustvarjenega znanja raziskovalcev tako v nadaljnje raziskave, kakor tudi v gospodarsko raziskovalno/razvojno/inovacijsko okolje, v katerem bodo gospodarski subjekti nadalje izvajali razvojno-raziskovalne aktivnosti na podlagi novih izkušenj in na ta način vplivali na povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.
Posebna pozornost (dodatni kriterij) bo namenjena brezposelnim raziskovalcem in raziskovalcem, ki se bodo za potrebe izvajanja raziskovalnega projekta vrnili v Republiko Slovenijo s pridobljenimi referencami v tujini. S spodbujanjem reintegracije raziskovalcev v slovenski raziskovalni in gospodarski prostor, se poveča prenos znanja in dobrih praks iz tujine, ki bodo imele vpliv na RRI aktivnosti, ustvarjanje novega znanja in njegovo uporabo v okviru raziskovalnih projektov.
Cilj je uspešna izvedba raziskovalnih projektov v splošno korist, ki vključujejo sodelovanje gospodarskih subjektov in JRO, ki za ta namen zaposlijo raziskovalce za polni delovni čas.
Javni razpis zasleduje cilj, da se vsi rezultati operacije splošno, obsežno, nediskriminat+orno in neizključujoče razširjajo. Rezultati raziskav, sofinanciranih iz javnih virov, morajo biti odprti in dostopni ob upoštevanju omejitev, ki jih nalagajo varstvo intelektualne lastnine, varstvo osebnih podatkov, varnost oseb ali države.
Razširjanje rezultatov se mora izvajati z uporabo najbolj primernih sredstev (npr. izobraževanja, prosto dostopnih zbirk podatkov, javnih publikacij ali odprtokodne programske opreme). Prijavitelj v prijavi na javni razpis opredeli način zagotavljanja načela splošnega razširjanja raziskovalnih rezultatov in podatkov.
Morebitna zaščita intelektualne lastnine mora biti izvedena v okviru pravil, vezanih na državne pomoči, na način, da ne pride do nedovoljene (posredne) državne pomoči, pri čemer velja, da pravice intelektualne lastnine, ki izhajajo iz dejavnosti JRO, v celoti pripadajo JRO.
2.3. Predmet javnega razpisa
Predmet javnega razpisa je sofinanciranje upravičenih stroškov izvedbe neodvisnih raziskav JRO, ki jih bodo izvedli v njih na novo zaposleni raziskovalci, na prednostnih področjih S5[2]. Raziskovalci raziskavo opravljajo na sedežu JRO in tudi na sedežu sodelujočega gospodarskega subjekta. Raziskovalec bo del raziskovalne skupine, ki deluje znotraj JRO. Do sofinanciranja so upravičeni le tisti projekti, ki se lahko uvrstijo v eno izmed prednostnih področjih, kot so opredeljena v S5.
Veljavna S5 opredeljuje naslednja prednostna področja:
1 - Pametna mesta in skupnosti,
2 - Horizontalna mreža informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT),
3 - Pametne stavbe in dom z lesno verigo,
4 - Mreže za prehod v krožno gospodarstvo,
5 - Trajnostna pridelava hrane
6 - Trajnostni turizem,
7 - Tovarne prihodnosti,
8 - Zdravje – medicina,
9 - Mobilnost,
10 - Materiali kot končni produkti.
Posamezno prednostno področje S5 ima opredeljena fokusna področja in produktne smeri. Do sofinanciranja so upravičeni le tisti raziskovalni projekti, ki so ustrezno uvrščeni v fokusna področja in produktne smeri.
Raziskovalci se v raziskovalnem procesu osredotočajo na raziskave, katerih cilj bo in je prispevati k razvoju rešitev, ki bodo odgovarjale na izzive in potrebe družbe kot celote ter spodbujale pretok znanstvenega in raziskovalnega dela v prakso (gospodarstvo). Pridobljena nova znanja bodo spodbudila krepitev nadaljnje raziskovalne dejavnosti in medsebojno bogatenje sodelovanja ter izgradnjo zaupanja med raziskovalno sfero in gospodarstvom.
2.4. Regija izvajanja
Operacije se morajo izvajati na območju Republike Slovenije, in sicer v kohezijski regiji Vzhodna Slovenija ali kohezijski regiji Zahodna Slovenija. Prijavitelj in gospodarski subjekt morata kot regijo izvajanja operacije opredeliti isto regijo.
Sredstva se bodo delila na kohezijsko regijo Vzhodna Slovenija oziroma kohezijsko regijo Zahodna Slovenija, in sicer v odvisnosti od tega, kje bosta prijavitelj in gospodarski subjekt izvajala raziskovalno razvojne aktivnosti. Aktivnosti se lahko izvajajo le v regiji, kjer imata prijavitelj in gospodarski subjekt na dan oddaje prijave na javni razpis sedež, poslovno enoto ali podružnico. Sedež, poslovna enota ali podružnica mora biti na dan oddaje prijave na javni razpis vpisana v Poslovni register Slovenije oz. v Sodni register.
Sredstva se bodo razporejala glede na umeščenost prijave (na ravni JRO in gospodarskega subjekta) v posamezno kohezijsko regijo do porabe sredstev, ki so na razpolago za posamezno kohezijsko regijo.
Regija izvajanja aktivnosti mora biti v prijavi na javni razpis nedvoumno opredeljena.[3]
Sprememba regije izvajanja po oddaji prijave na javni razpis ni dovoljena in predstavlja razlog za odstop od pogodbe o sofinanciranju. Če bi se ugotovilo, da operacija ni bila izvedena v kohezijski regiji, ki jo je navedel prijavitelj v prijavi, ARIS odstopi od pogodbe o sofinanciranju operacije in zahteva vrnitev že izplačanih sredstev skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva nakazila sredstev na transakcijski račun prijavitelja do dneva vračila sredstev v proračun Republike Slovenije.
Ciljna skupina javnega razpisa so JRO in gospodarski subjekti, ki bodo s skupnimi raziskovalnimi projekti vzpostavili novo sodelovanje in prenos znanja preko zaposlitve raziskovalcev.
Upravičenci javnega razpisa so JRO, ki so edini prejemniki sredstev sofinanciranja.
Na javni razpis se lahko prijavijo JRO, ki so vpisane v Zbirko podatkov o izvajalcih znanstvenoraziskovalne dejavnosti, ki jo vodi ARIS (v nadaljnjem besedilu: Evidenca RO) in izpolnjujejo pogoje, predpisane z ZZrID, Splošnim aktom o sofinanciranju in tem javnim razpisom.
Prijava mora izpolnjevati vse pogoje javnega razpisa. Izpolnjevanje pogojev mora izhajati iz vsebine celotne prijave. Če prijava ne izpolnjuje vseh pogojev, se ne izbere za sofinanciranje in se s sklepom zavrne.
V primeru, da se neizpolnjevanje pogojev ugotovi po izdaji sklepa o izboru, pogodba o sofinanciranju operacije ne bo sklenjena.
V primeru, da se neizpolnjevanje pogojev ugotovi po podpisu pogodbe o sofinanciranju operacije, bo ARIS odstopila od pogodbe o sofinanciranju operacije, pri čemer je upravičenec dolžan vrniti vsa že prejeta sredstva skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema sredstev na transakcijski račun prijavitelja do dneva vračila sredstev v proračun Republike Slovenije, skladno s pisnim pozivom ARIS.
Za dokazovanje izpolnjevanja pogojev za kandidiranje na javnem razpisu in sprejemanje pogojev javnega razpisa prijavitelj in gospodarski subjekt podpišeta izjavo o sprejemanju pogojev, ki je del razpisne dokumentacije, s katero pod kazensko in materialno pravno odgovornostjo potrdita izpolnjevanje in sprejemanje pogojev za kandidiranje na tem javnem razpisu.
V primeru dvoma glede izpolnjevanja posameznega pogoja lahko ARIS od prijavitelja ali gospodarskega subjekta zahteva dodatna pojasnila ali dokazila. Če dokazila oziroma pojasnila niso predložena v roku, ki ga določi ARIS, se šteje, da pogoj za kandidiranje ni izpolnjen.
Prijavitelji lahko na javni razpis oddajo več prijav. Vsaka prijava predstavlja en raziskovalni projekt, vezan na enega raziskovalca. Prijavitelji lahko z imenom istega raziskovalca oddajo zgolj eno prijavo. V primeru, da je posamezni raziskovalec vključen v prijave več raziskovalnih projektov, se upošteva prva vložena prijava, vse ostale pa se zavržejo.
Prijavitelj se v Izjavi o izpolnjevanju pogojev zaveže, da bo z raziskovalcem sklenil delovno razmerje za izvedbo neodvisne raziskave v okviru raziskovalnega projekta, ki je predmet prijave na javni razpis. Prijavitelj mora v prijavi na javni razpis navesti ime in priimek raziskovalca. Zaposlitev raziskovalca mora biti izvedena v okviru raziskovalne skupine, ki jo prijavitelj navede v prijavi na javni razpis.
4.1. Pogoji za prijavitelja
Pogoji za prijavitelja za kandidiranje na javnem razpisu so:
Pogoji za sodelovanje na javnem razpisu morajo biti izpolnjeni na dan oddaje prijave na javni razpis.
4.2. Pogoji za gospodarski subjekt
Gospodarski subjekt mora ob oddaji prijave izpolnjevati naslednje pogoje:
4.3. Pogoji za raziskovalca
Pogoji za vključenega raziskovalca so:
4.4. Pogoji za raziskovalni projekt
Prijavljeni raziskovalni projekt mora izpolnjevati naslednje pogoje:
4.5. Sodelovanje z gospodarskim subjektom
Ob prijavi na javni razpis se gospodarski subjekt zaveže k sodelovanju z JRO in lastnemu prispevku k izvedbi raziskovalnega projekta s fizičnimi in intelektualnimi kapacitetami (uporaba znanja, opreme in drugih resursov podjetja). Pred izvajanjem raziskovalnega projekta JRO in gospodarski subjekt sprejmeta pravno podlago, v kateri opredelita skupno izvajanje raziskovalnih aktivnosti. Gospodarski subjekt nosi celotne stroške svojega sodelovanja v projektu in ni prejemnik sredstev tega javnega razpisa.
Postopek odpiranja, dopolnjevanja ter obravnave prijav poteka skladno s poglavjem 1.2. Splošnega akta o sofinanciranju.
5.1. Postopek odpiranja prijav
Odpiranje prijav bo vodila uradna oseba ARIS na sedežu ARIS skladno s Splošnim aktom o sofinanciranju. Pri elektronskih prijavah odpiranje pomeni evidentiranje prispelih prijav v okviru elektronskega prijavnega sistema. Odprte bodo vse v roku dostavljene prijave in sicer v vrstnem redu glede na datum in čas prispetja prijave. O odpiranju prijav bo uradna oseba vodila zapisnik. V okviru javnega razpisa je predvideno le eno odpiranje.
5.2. Postopek po odprtju prijav
Uradna oseba v osmih (8) dneh od konca odpiranja prijav pisno pozove tiste prijavitelje, katerih prijave niso bile formalno popolne, da jih v roku osmih (8) delovnih dni dopolnijo. Prijave so formalno nepopolne, če gre za manjša odstopanja od zahtev razpisne dokumentacije, ki v skladu s postavljenimi merili za izbor prijave ne vplivajo na vsebino prijave, ocenjevanje in razvrstitev posamezne prijave.
Prijav, glede izpolnjevanja pogojev javnega razpisa, vezanih na točki 4.1. in 4.2., ne bo dopustno dopolnjevati in se bodo štele za nepopolne.
Nepopolne prijave in formalno nepopolne prijave, ki jih prijavitelj v roku iz prvega odstavka točke 5.2 ne dopolni, se zavržejo s sklepom.
Dopolnitve ne smejo posegati v tiste dele prijave, ki se nanašajo na:
- imenovanje sodelujočega gospodarskega subjekta,
- višino zaprošenih sredstev,
- dela prijave, ki se veže na specifikacije predmeta prijave ali
- tiste elemente prijave, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove prijave glede na preostale prijave, ki jih je ARIS prejela v postopku dodelitve sredstev.
6.1 Elementi ocenjevanja prijav
Prijave, za katere bo ugotovljeno, da izpolnjujejo vse pogoje, bodo ocenjene na podlagi kriterijev, kazalnikov in meril[4], navedenih v nadaljevanju:
6.1.1. Kriterij: »Znanstvena odličnost«
Ocenjena bo utemeljitev na mednarodno primerljivem znanju in kompetencah v celotnem procesu razvoja znanja.
Kazalniki za ocenjevanje po kriteriju »Znanstvena odličnost« so:
- cilji: jasnost in skladnost ciljev s pričakovanimi učinki raziskovalnega projekta;
- relevanca: skladnost s strateškimi dokumenti;
- koncept: primernost predlagane metodologije, jasnost in verodostojnost zastavljenega koncepta;
- transdisciplinarnost: omogočanje povezovanja znanja, kompetenc in tehnologije na prednostnih področjih S5;
- ambicioznost in utemeljitev odličnosti:
6.1.2. Kriterij: »Družbeni in gospodarski vpliv«
Ocenjeni bodo predvideni učinki rezultatov raziskovalnega projekta, učinkovitost predlaganih ukrepov za izkoriščanje in razširjanje rezultatov ter izkazan širši družben vpliv z ustvarjanjem podlage za prenos raziskovalnih rezultatov v gospodarstvo.
Kazalniki za ocenjevanje po kriteriju »Družbeni in gospodarski vpliv« so:
- prispevek raziskovalnega projekta k doseganju pričakovanih rezultatov in učinkov javnega razpisa;
- ustvarjanje podlage za sodelovanje in prenos raziskovalnih rezultatov raziskovalnih organizacij v gospodarstvo;
- pričakovani učinki raziskovalnega projekta na izboljšanje inovacijske zmogljivosti, vključevanje novih znanj in s tem krepitev konkurenčnosti in rasti podjetij z razvojem inovacij;
- izkazovanje širšega družbenega vpliva raziskovalnega projekta oziroma odgovarjanje na družbene izzive z jasno opredeljenimi ciljnimi skupinami;
- učinkovitost predlaganih ukrepov za izkoriščanje in razširjanje rezultatov raziskovalnega projekta (vključno z upravljanjem pravic intelektualne lastnine), javno predstavljanje (popularizacija) projekta in obvladovanje raziskovalnih podatkov ter ustreznost načrta upravljanja z inovacijami in intelektualno lastnino (strategija zaščite, izkoriščanja, razširjanja).
6.1.3. Kriterij: » Kakovost in učinkovitost izvedbe«
Ocenjeno bo izkazovanje realne izvedljivosti v predvidenem obdobju sofinanciranja in kakovost predloga, ki bo zagotavljal stroškovno/ekonomsko učinkovitost ter racionalnost – komplementarnost predloženega programa dela s področjem raziskovanja raziskovalne skupine in področjem dela gospodarskega subjekta.
Kazalniki za ocenjevanje po kriteriju »Kakovost in učinkovitost izvedbe« so:
- kakovost, primernost, učinkovitost in izvedljivost predloga raziskovalnega projekta z vidika zagotavljanja stroškovne/ekonomske učinkovitosti in racionalnosti, vključno z ustreznostjo dodeljevanja nalog in razporeditvijo sredstev;
- ustreznost in usposobljenost prijavitelja, raziskovalca in gospodarskega subjekta, sodelujočih v raziskovalnem projektu za izvedbo operacije (izkazovanje komplementarnosti, interdisciplinarnosti, strokovnosti in referenc predlaganih ključnih kadrov);
- ustreznost upravljanja ob upoštevanju tveganj oziroma preseganju obstoječih znanj.
Kriteriji »Znanstvena odličnost«, »Družbeni in gospodarski vpliv« ter »Kakovost in učinkovitost izvedbe« se ocenjujejo s točkami v razponu od 0 do 5. Najmanjša enota ocenjevanja je 0,25 točke. Pri navedenih kriterijih je možno doseči skupno 15 točk. Ocena po kriterijih se poda po merilih in opisno, ob upoštevanju kazalnikov.
6.1.4. Dodatna kriterija
Dodatne točke pridobijo prijave, v katerih je načrtovano, da bo raziskovalni projekt izvajal raziskovalec, ki je na dan objave javnega razpisa prijavljen v evidenci brezposelnih oseb Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (kriterij »Brezposelnost«) ter prijave, v katerih je načrtovano, da bo raziskovalni projekt izvajal raziskovalec, ki se bo za ta namen, s pridobljenimi referencami v tujini, vrnil v Republiko Slovenijo (kriterij »Reintegracija s pridobljenimi referencami v tujini«).
Pri vsakem od dodatnih kriterijev je možno doseči naslednje število točk:
- dve (2) točki za dodatni kriterij »Brezposelnost«;
- pet (5) točk za dodatni kriterij »Reintegracija s pridobljenimi referencami v tujini«.
6.2. Postopek izbora prijav
V postopek izbora se uvrstijo vse pravočasne, formalno popolne prijave, ki izpolnjujejo vse pogoje navedene v točki 4 tega javnega razpisa. Postopek izbora prijav se vodi skladno s Splošnim aktom o sofinanciranju in je opisan v nadaljnjih odstavkih predmetne točke.
Za postopek ocenjevanja Znanstveni svet ARIS (v nadaljnjem besedilu: ZSA) s sklepom imenuje Zunanji ekspertni panel (v nadaljnjem besedilu: ZEP), ki ga sestavlja 14 članov, vsak za eno področje industrijskega ekosistema. ZEP za ocenjevanje prijav imenuje recenzente iz zbirke podatkov o recenzentih s pomočjo elektronske aplikacije, ki omogoča izbiro recenzentov glede na vsebino prijave. Posamezno prijavo ocenjujeta dva (2) recenzenta, ki sta strokovnjaka področja industrijskega ekosistema, v katerega je uvrščena prijava. Naloga recenzentov je izdelava individualne ocene za posamično prijavo, sodelovanje pri pripravi usklajene ocene in priprava poročila za ZEP. V primeru neusklajene ocene dveh (2) recenzentov se imenuje tretjega recenzenta. Ocena je usklajena, če sta o njej soglasna dva od treh recenzentov. V primeru, da tudi dva od treh recenzentov ne podata usklajene individualne ocene, prijavo obravnava ZEP in odloči, ali se upošteva povprečje treh (3) individualnih ocen, ali pa se eno (1) individualno oceno izloči. Neodvisni strokovni nadzor nad konsistentnostjo ocenjevanja opravljajo znanstveni uredniki, ki jih na predlog ZEP imenuje ZSA. ZEP na podlagi poročil recenzentov ob upoštevanju pravil, navedenih v nadaljevanju, pripravi predlog prednostnega seznama prijav. Predlog prednostnega seznama prijav obravnava ZSA in sprejme sklep o predlogu izbora prijav. Na podlagi sklepa ZSA direktor ARIS sprejme sklep o izboru prijav, s katerim odloči ali se prijava izbere ali ne izbere za sofinanciranje.
Vsaka prijava mora biti pri posameznem kriteriju »Znanstvena odličnost«, »Družbeni in gospodarski vpliv« in »Kakovost in učinkovitost izvedbe« ocenjena z najmanj tremi (3) točkami. V izbor za sofinanciranje se uvrstijo prijave, ki so dosegle ali presegle skupni mejni prag deset (10) točk, pri čemer se točke iz dodatnih kriterijev v skupni mejni prag ne štejejo.
Pri izboru se upošteva naslednje splošne omejitve:
- če je več prijav ocenjenih z enakim številom točk, se izmed teh višje uvrsti tista, ki bo imela več točk pri kriteriju »Družbeni in gospodarski vpliv«.
- Če so tudi po tem kriteriju prijave enako ocenjene, se kot odločujoči kriterij vzame število točk pri naslednjih kriterijih – upoštevaje vrstni red: 1.) »Znanstvena odličnost«, 2.) »Kakovost in učinkovitost izvedbe«.
- Če so tudi po upoštevanju teh kriterijev prijave enako ocenjene, se uvrsti višje prijava, ki ima izpolnjenega enega od dodatnih kriterijev (»Reintegracija s pridobljenimi referencami v tujini« ali »Brezposelnost«).
- Če so tudi po upoštevanju teh kriterijev prijave enako uvrščene, se višje uvrsti tista prijava, ki je bila prva popolno oddana glede na čas oddaje.
V izbor za sofinanciranje se glede na zgoraj naštete splošne omejitve uvrstijo prijave do višine razpoložljivih sredstev.
Sklep o izboru prijav se pošlje prijaviteljem, rezultati izbora prijav pa se objavijo na spletni strani ARIS.
Prijavitelji, katerih prijave so izbrane za sofinanciranje, so na podlagi sklepa o izboru prijav pozvani k podpisu pogodbe o sofinanciranju izvedbe operacije.
Če prijavitelj ne pristopi k podpisu pogodbe o sofinanciranju izvedbe operacije skladno s pozivom ARIS, se šteje, da je umaknil prijavo za pridobitev sredstev. V tem primeru lahko ARIS dodeli sredstva prijavitelju z najvišjim številom doseženih točk, ki je glede na opisan postopek izbora naslednji po vrstnem redu na predlogu prednostnega seznama prijav.
Prijavitelj lahko zoper sklep direktorja ARIS o izboru prijav, skladno s Splošnim aktom o sofinanciranju, vloži ugovor v 15 dneh od prejema sklepa. O ugovoru s sklepom odloči Upravni odbor ARIS. Zoper odločitev upravnega odbora pritožba ni dopustna, dopusten pa je upravni spor.
Vloženi ugovori ne zadržijo podpisa pogodb o sofinanciranju z izbranimi prijavitelji.
Višina sredstev, ki je na razpolago za javni razpis, je največ do 10.000.000,00 EUR, od tega EU del v višini 5.350.000,00 EUR in slovenska udeležba v višini 4.650.000,00 EUR.
Sredstva se delijo po programskih območjih, in sicer na kohezijsko regijo Vzhodna Slovenija v višini 3.000.000,00 EUR in kohezijsko regijo Zahodna Slovenija v višini 7.000.000,00 EUR, kot je razvidno v tabeli:
Kohezijska regija
EU del
Slovenska udeležba
Skupaj v EUR
%
Kohezijska regija Vzhodna Slovenija
2.550.000,00
450.000,00
3.000.000,00
30
Kohezijska regija Zahodna Slovenija
2.800.000,00
4.200.000,00
7.000.000,00
70
5.350.000,00
4.650.000,00
10.000.000,00
100
Delež prispevka EU v kohezijski regiji Vzhodna Slovenija znaša 85 %. Delež prispevka EU v kohezijski regiji Zahodna Slovenija znaša 40 %. Sredstva med programskima območjema niso prenosljiva.
Predvidene vrednosti za sofinanciranje po tem javnem razpisu so skladne z zadnjim potrjenim Izvedbenim načrtom Programa EKP.
Neupravičene stroške krije upravičenec sam.
V primeru, da se spremeni skupna višina razpisanih sredstev tega javnega razpisa, se to objavi v Uradnem listu Republike Slovenije do izdaje sklepov o izboru prijav.
Javni razpis bo realiziran skladno s proračunskimi možnostmi.
Dinamika sofinanciranja operacije bo določena s pogodbo o sofinanciranju operacije med ARIS in izbranim prijaviteljem kot upravičencem, v odvisnosti od finančnega načrta izvajanja operacije in od razpoložljivosti proračunskih sredstev.
Izplačila so odvisna od razpoložljivosti pravic porabe in proračunskih sredstev za ta namen. Če bi bile ukinjene ali zmanjšane pravice porabe, lahko ARIS razveljavi javni razpis in izdane sklepe o izboru prijav, ali spremeni pogodbeno vrednost ali dinamiko izplačil. Če se izbrani prijavitelj ne strinja s predlogom spremembe, se šteje, da odstopa od pogodbe o sofinanciranju operacije.
ARIS si pridružuje pravico, da lahko javni razpis kadarkoli do izdaje sklepov o (ne)izboru prijav spremeni ali prekliče, v kolikor to ne vpliva na rok, v katerem bodo prijavitelji obveščeni o izidu javnega razpisa, kar objavi v Uradnem listu RS.
Aktivnosti raziskovalnega projekta se morajo izvajati 36 mesecev in se zaključiti najpozneje 30. 6. 2029.
Obdobje upravičenosti stroškov za raziskovalni projekt v okviru javnega razpisa je od datuma izdaje sklepa o izboru prijave do najpozneje 30. 6. 2029.
Obdobje upravičenosti izdatkov za nastale stroške (datum plačila računov oz. verodostojnih knjigovodskih listin) je od datuma izdaje sklepa o izboru prijave do najpozneje 31. 7. 2029.
Upravičenec mora raziskovalca zaposliti najpozneje do 1. 1. 2026. Za potrebe (pre)zaposlitvenih postopkov se upravičencu na podlagi pisne vloge iz utemeljenih razlogov ob predhodni odobritvi ARIS omogoči zamik začetka izvajanja operacije najpozneje do 1. 3. 2026.
ARIS v obdobju izvajanja operacije presoja podaljšanje obdobja izvajanja restriktivno od primera do primera, in sicer na podlagi utemeljene pisne vloge upravičenca. Podaljšanje izvajanja operacije je mogoče le iz utemeljenih razlogov iz naslova daljših opravičenih odsotnosti, in sicer do enega leta, vendar ne sme vplivati na višino dodeljenih sredstev in se mora zaključiti najpozneje do 30. 6. 2029.
Obdobje javno upravičenih izdatkov traja od datuma izdaje sklepa o izboru prijave do 31. 12. 2029.
V okviru predmetne operacije gre za javno financiranje negospodarskih dejavnosti, ki skladno s pravili o državnih pomočeh ne vsebuje elementov državne pomoči. Za JRO velja, da niso prejemnice državne pomoči. Višina sofinanciranja zato znaša 100 %.
Sofinanciranje upravičenih stroškov po tem javnem razpisu bo potekalo skladno s pravili evropske kohezijske politike, veljavnimi Navodili organa upravljanja o upravičenih stroških za sredstva evropske kohezijske politike za programsko obdobje 2021−2027 in OBVESTILOM KOMISIJE Smernice za uporabo možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov v okviru skladov, ki jih zajema Uredba (EU) 2021/1060 (uredba o skupnih določbah), (UL C/2024/7467 z dne 20. 12. 2024).
Stroški so upravičeni, če:
- so z raziskovalnim projektom neposredno povezani, so potrebni za njegovo izvajanje in so v skladu s cilji raziskovalnega projekta;
- so dejansko nastali za dela, ki so bila opravljena;
- so pripoznani v skladu s skrbnostjo dobrega gospodarja;
- nastanejo in so plačani v obdobju upravičenosti;
- temeljijo na verodostojnih knjigovodskih in drugih listinah;
- se v primeru poenostavljene oblike stroška, strošek uveljavlja v skladu s pravili za poenostavljene oblike stroška in
- so v skladu z veljavnimi pravili Evropske Unije in nacionalnimi predpisi.
Prijavitelj je seznanjen in se strinja, da izbor raziskovalnega projekta za sofinanciranje še ne pomeni tudi odobritve sofinanciranja posameznih upravičenih stroškov, ki jih je navedel v svoji prijavi. Upravičenost sofinanciranja bo ARIS preverjala v okviru presoje zahtevkov za izplačilo, na način in z dinamiko, opredeljeno v sklenjeni pogodbi o sofinanciranju ter ob upoštevanju vseh pravnih podlag navedenih v uvodnem delu javnega razpisa.
Upravičeni bodo le stroški, ki bodo nastali od dneva izdaje sklepa o izboru prijave dalje.
Na operaciji se štejejo kot neupravičeni vsi stroški, ki niso opredeljeni kot upravičeni stroški po tem javnem razpisu.
11.1. Vrste upravičenih stroškov
Vrste upravičenih stroškov:
Kategorija stroška
Vrsta stroška
Opis vsebine stroška
Oblika financiranja
1
Stroški plač in povračil v zvezi z delom
Stroški plač
Strošek dela raziskovalca (strošek plače, prispevkov in povračil delodajalca, vezanih na zaposlitev raziskovalca)
Poenostavljene oblike stroškov: Strošek na enoto (SE) za stroške dela
2
Posredni stroški
Ostali stroški delovanja: stroški režije in drugi stroški poslovanja, vključno s stroški materiala, ki so nastali neposredno kot posledica izvajanja raziskovalnega projekta.
Poenostavljene oblike stroškov: Financiranje posrednih stroškov po pavšalni stopnji v višini 25 % stroška na enoto (SE) za stroške dela
ARIS je dne 16. 5. 2025 sprejela Metodologijo za določitev višine poenostavljenih stroškov v okviru izvajanja raziskovalnega projekta, št. 314-2/2024-22. Na podlagi te metodologije predstavljata strošek na enoto (SE) za stroške dela in financiranje posrednih stroškov po pavšalni stopnji, določeno z uporabo odstotka na operaciji tako strošek dela raziskovalca kot financiranje posrednih stroškov. Strošek na enoto je določen na podlagi Uredbe ZRD in veljavnih začasnih cen ekvivalenta polne zaposlitve za leto 2025, izračunanih s strani ARIS, kar predstavlja nacionalno metodologijo. Za sofinanciranje posrednih stroškov se prizna financiranje posrednih stroškov po pavšalni stopnji v višini 25 % vrednosti plačnega dela (4. odstavek 37. člena Uredbe ZRD), ki se lahko na podlagi 3 (c) in (d) točke člena 53 Uredbe 2021/1060/EU o skupnih določbah uporabi za vsebinsko podobne operacije in upravičence.
Ad 1) Strošek na enoto (SE) za stroške dela
Skladno z metodologijo izračuna stroškov na enoto (SE) za stroške dela je vrednost enote:
Vrednost na mesec, izražena v EUR
Stroški dela raziskovalcev
4.318,00
Navedena vrednost velja za celotno obdobje trajanja raziskovalnega projekta.
Dokazila za uveljavljanje stroška na enoto za stroške dela:
Aktivnost
Dokazila
raziskovalno-razvojni projekt, ki ga izvaja zaposleni raziskovalec
- pogodba o zaposlitvi in drugi pravni akt (kadar to ni opredeljeno v pogodbi o zaposlitvi), s katerim je zaposleni raziskovalec razporejen na delo na operaciji in opravlja naloge raziskovalca (ob prvem zahtevku za izplačilo in ko pride do spremembe);
- obračun, s katerim upravičenec prijavljene količine potrdi, upraviči in dokumentira;
- REK obrazec;
- poročilo o napredku glede doseganja kazalnikov in rezultatov.
Raziskovalec mora pri gospodarskem subjektu opraviti najmanj 1.275 in največ 2.550 ur raziskovalno-razvojnega dela v celotnem obdobju izvajanja operacije. Prijavitelj opredeli obseg in način razporeditve delovnega časa raziskovalca pri gospodarskem subjektu v Obrazcu 2 »Predstavitev raziskovalnega projekta«.
Ad 2) Financiranje posrednih stroškov po pavšalni stopnji
Javni razpis predvideva sofinanciranje posrednih upravičenih stroškov v obliki pavšalnega financiranja, ki se določi vnaprej in izračuna na podlagi pavšalne stopnje glede na druge kategorije stroškov.
Posredni upravičeni stroški raziskovalnega projekta v okviru javnega razpisa vsebinsko obsegajo ostale stroške delovanja, vključno s stroški materiala, ki so nastali neposredno kot posledica izvajanja raziskovalnega projekta.
Poenostavljena oblika stroškov oz. financiranje posrednih stroškov po pavšalni stopnji se določi na način, kot sledi:
- osnova za izračun so stroški dela v obliki stroška na enoto in
- pavšalna stopnja znaša 25 %.
Izračun:
Financiranje posrednih stroškov po pavšalni stopnji = stroški na enoto (SE) za stroške dela x 0,25
Dokazilo o nastanku posrednih upravičenih stroškov na projektu je izstavljena in podpisana listina za obračun financiranja posrednih stroškov po pavšalni stopnji, ki se izrazi v deležu na upravičene stroške dela v obliki stroška na enoto (SE), ki je nastal pri izvajanju raziskovalnih aktivnosti. Dodatne utemeljitve oz. dokazila se ne zahtevajo.
Dokazovanje upravičenosti stroškov je na strani upravičenca. V primeru, da upravičenec ne predloži dokazil o upravičenosti stroškov projekta, jih mora upravičenec izločiti iz zahtevka za izplačilo. Če upravičenec tega ne stori, ARIS zahtevek za izplačilo zavrne. ARIS lahko tudi odstopi od pogodbe o sofinanciranju projekta in/ali zahteva vračilo že prejetih sredstev skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva nakazila sredstev na transakcijski račun upravičenca do dneva nakazila v dobro proračuna Republike Slovenije.
11.2. Način uveljavljanja upravičenih stroškov
Način uveljavljanja upravičenih stroškov in dokazila za dokazovanje upravičenih stroškov so navedena v tej točki javnega razpisa ter veljavnih Navodilih organa upravljanja o upravičenih stroških za sredstva evropske kohezijske politike v obdobju 2021−2027, dostopnih na spletni strani https://evropskasredstva.si/app/uploads/2024/08/NUS-2021-2027_verzija_1-2.pdf.
ARIS in izbrani prijavitelj bosta s pogodbo o sofinanciranju podrobneje dogovorila obseg in dinamiko sofinanciranja operacije na osnovi načrtovanih aktivnosti, podanih v prijavi na ta javni razpis.
Prijava je popolna, če vsebuje pravilno in popolno izpolnjene vse zahtevane obrazce in dokazila. Prijavitelji morajo v prijavi predložiti vse popolno izpolnjene obrazce in dokazila. Pri tem morajo upoštevati navodila za izpolnjevanje, kot so zapisana v pojasnilih javnega razpisa in obrazcih ter se držati priporočil glede omejitev obsega strani. Prijava mora biti oddana na elektronski način in pravočasno.
Vrstni red dokumentov v prijavi:
- Potrdilo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije o številu zaposlenih (GS)
- Potrdilo o brezposelnosti (v primeru uveljavljanja dodatnega kriterija)
- Pogodba o zaposlitvi v tujini (v primeru uveljavljanja dodatnega kriterija)
- Potrdilo o začasnem ali stalnem prebivališču v tujini na dan objave javnega razpisa (v primeru uveljavljanja dodatnega kriterija).
Oddaja prijave se izvede v elektronski obliki v okviru elektronskega prijavnega sistema ARIS (v nadaljnjem besedilu: portal ARIS), v katerem je zagotovljen enolični identifikator prijavitelja, ki ga določi ARIS.
Prijavo s kvalificiranim digitalnim potrdilom elektronsko podpiše odgovorna oseba prijavitelja (zakoniti zastopnik oziroma pooblaščena oseba).
Rok za oddajo prijav je: 11. 7. 2025 do 14.00 ure.
Oddaja prijave pomeni, da se je prijavitelj seznanil z vsebino javnega razpisa in razpisne dokumentacije, da se z njo strinja in da v celoti sprejema določila, navedena na vzorcu pogodbe o sofinanciranju operacije, ki je priloga razpisne dokumentacije. ARIS si pridržuje pravico do spremembe vzorca pogodbe o sofinanciranju operacije do izteka roka za oddajo prijav.
Prijavitelji bodo o izidu javnega razpisa predvidoma obveščeni v roku šest (6) mesecev od datuma odpiranja prijav. Prijavitelji bodo na podlagi sklepa o izboru prijav pozvani k podpisu pogodbe o sofinanciranju operacije.
Prijavitelj lahko umakne prijavo za pridobitev sredstev do pravnomočnosti sklepa o izboru prijav.
Prijavitelj mora zadostiti zahtevam glede informiranja in obveščanja javnosti skladno s členom 50 Uredbe 2021/1060/EU, veljavnimi Navodili organa upravljanja na področju zagotavljanja prepoznavnosti, preglednosti in komuniciranja evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 in Priročnika celostne grafične podobe evropske kohezijske politike 2021–2027.
Upravičenec bo dolžan zagotavljati dostopnost in hrambo celotne originalne dokumentacije, vezane na operacijo, in zagotavljati ARIS, ministrstvu ter drugim nadzornim organom vpogled v navedeno dokumentacijo za potrebe bodočih preverjanj skladno s pravili Evropske unije in zakonodaje Republike Slovenije še deset (10) let po njenem zaključku. V primeru neskladja rokov veljajo določila Uredbe 2021/1060/EU.
Upravičenec mora zagotoviti dostopnost do vseh dokumentov o izdatkih operacije za obdobje petih (5) let od 31. decembra leta, v katerem je organ upravljanja opravil zadnje plačilo upravičencu, če ni drugače določeno z členom 82 Uredbe 2021/1060/EU oziroma predpisom, ki bi jo nadomestil.
V skladu s členom 74 Uredbe 2021/1060/EU mora upravičenec voditi in spremljati porabo sredstev za operacijo računovodsko ločeno na posebnem stroškovnem mestu ali po ustrezni računovodski kodi za vse transakcije v zvezi z operacijo, tako da je v vsakem trenutku zagotovljen pregled nad namensko porabo sredstev, ne glede na računovodska pravila Republike Slovenije. Navedeno ne velja za poenostavljene oblike nepovratnih sredstev, za kar pa bo upravičenec dolžan na istem stroškovnem mestu voditi in spremljati prejeta sredstva za operacijo. Upravičenec, ki ne vodi knjig za operacijo po ustrezni računovodski kodi, in iz svojih knjig ne more ločeno izpisati evidenc samo za posamezno operacijo, mora za zagotavljanje ločenega vodenja knjig za operacijo voditi druge pomožne knjige.
Upravičenec bo moral omogočiti tehnični, administrativni in finančni nadzor nad izvajanjem operacije, katerega sofinanciranje temelji ali se izvaja na podlagi predmetnega javnega razpisa. Nadzor se izvaja s strani ARIS kot izvajalskega telesa, ministrstva kot posredniškega telesa, organa upravljanja, organa za potrjevanje, revizijskega organa ter drugih nacionalnih in evropskih nadzornih in revizijskih organov (v nadaljnjem besedilu: nadzorni organi).
Upravičenec bo moral nadzornim organom predložiti vse dokumente, ki izkazujejo resničnost, pravilnost in skladnost upravičenih stroškov sofinancirane operacije. V primeru preverjanja na kraju samem bo upravičenec omogočil vpogled v računalniške programe, listine in postopke v zvezi z izvajanjem operacije ter rezultate operacije. Upravičenec bo o izvedbi preverjanja na kraju samem predhodno pisno obveščen, ARIS kot izvajalsko telo pa lahko opravi tudi nenajavljeno preverjanje na kraju samem. Upravičenec bo dolžan ukrepati skladno s priporočili iz končnih poročil nadzornih organov in redno obveščati ARIS o izvedenih ukrepih.
Prijavitelj bo moral zagotoviti skladnost z načelom trajnostnega razvoja in okoljsko politiko EU v skladu s členom 11 in členom 191 (1) PDEU ter pravicami, svoboščinami in načeli, kot izhajajo iz Listine EU o temeljnih pravicah, enakost spolov in dostop invalidom v skladu z členom 9 Uredbe 2021/1060/EU, ki so oziroma bodo vključene v izvajanje aktivnosti v okviru tega javnega razpisa.
Prijavitelji morajo pri pripravi projekta upoštevati načelo »da se ne škoduje bistveno“, kar pomeni, da se ne podpirajo ali izvajajo gospodarske dejavnosti, ki bistveno škodujejo kateremu koli od okoljskih ciljev v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852. Pri tem se upoštevata tako okoljski vpliv same dejavnosti kot okoljski vpliv proizvodov in storitev, ki jih ta dejavnost zagotavlja, v njihovem celotnem življenjskem ciklu, pri čemer se zlasti upošteva proizvodnja, uporaba in konec življenjske dobe teh proizvodov in storitev. Pri pripravi projekta naj bodo prijavitelji pozorni na vprašanje vplivov njihovega projekta na okolje.
Šteje se, da dejavnost bistveno škoduje:
(a) blažitvi podnebnih sprememb, kadar dejavnost privede do znatnih emisij toplogrednih plinov;
(b) prilagajanju podnebnim spremembam, kadar dejavnost privede do povečanega škodljivega vpliva na sedanje podnebje in pričakovano prihodnje podnebje, na dejavnost samo ali na ljudi, naravo ali sredstva;
(c) trajnostni uporabi in varstvu vodnih in morskih virov, kadar dejavnost škoduje:
(i) dobremu stanju ali dobremu ekološkem potencialu vodnih teles, vključno s površinskimi in podzemnimi vodami, ali
(ii) dobremu okoljskemu stanju morskih voda;
(d) krožnemu gospodarstvu, vključno s preprečevanjem odpadkov in recikliranjem, kadar:
(i) dejavnost privede do znatne neučinkovitosti pri uporabi materialov ali neposredne ali posredne rabe naravnih virov, kot so neobnovljivi viri energije, surovine, voda in zemlja, v eni ali več fazah življenjskega cikla proizvodov, vključno z vidika trajanja, popravljivosti, nadgradljivosti, možnosti ponovne uporabe ali recikliranja proizvodov;
(ii) dejavnost privede do znatnega povečanja nastajanja, sežiganja ali odlaganja odpadkov, razen sežiganja nevarnih odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati, ali
(iii) lahko dolgoročno odlaganje odpadkov bistveno in dolgoročno škoduje okolju;
(e) preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja, kadar dejavnost privede do znatnega povečanja emisij onesnaževal v zrak, vodo ali zemljo v primerjavi s stanjem pred začetkom izvajanja te dejavnosti;
(f) varstvu in obnovi biotske raznovrstnosti in ekosistemov, kadar je dejavnost:
(i) znatno škodljiva za dobro stanje in odpornost ekosistemov ali
(ii) škodljiva za stanje ohranjenosti habitatov in vrst, vključno s tistimi, ki so v interesu Unije.
Prijavitelji bodo morali rezultate operacije uresničevati v skladu z načelom trajnostnega razvoja ob upoštevanju ciljev Organizacije združenih narodov glede trajnostnega razvoja in Pariškega sporazuma.
Varovanje osebnih podatkov, ki jih ARIS posredujejo prijavitelji oziroma upravičenci, bo zagotovljeno v skladu z veljavno zakonodajo, ki ureja varovanje osebnih podatkov, vključno s Splošno uredbo GDPR in ZVOP-2. V zvezi s tem ARIS napotuje na Prilogo 2 tega javnega razpisa.
Vsi podatki iz prijav, ki jih uradna oseba odpre, so informacije javnega značaja, razen tistih podatkov, ki jih prijavitelj posebej označi, in sicer poslovne skrivnosti, osebni podatki in druge izjeme iz 6. člena ZDIJZ, ki niso javno dostopne in tako ne smejo biti razkrite oz. dostopne javnosti. Poslovna skrivnost se lahko nanaša na posamezen podatek ali na del prijave, ne more pa se nanašati na celotno prijavo. Prijavitelj mora pojasniti, zakaj posamezen podatek ne sme biti dostopen javnosti kot informacija javnega značaja. Če prijavitelj ne označi in razloži takšnih podatkov v prijavi, bo ARIS lahko domnevala, da prijava po stališču prijavitelja ne vsebuje poslovnih skrivnosti in drugih izjem iz 6. člena ZDIJZ.
Namen obdelave osebnih podatkov, ki jih ARIS posredujejo prijavitelji, je izvedba javnega razpisa, vodenje podatkov, evidenc, analiz in drugih zbirk za ARIS, ministrstvo in nadzorne organe, in sicer o izidu javnega razpisa in o izvajanju pogodbe o sofinanciranju. Nadalje je namen obdelave osebnih podatkov tudi izdelava študij in vrednotenj, sodelovanje in priprava oziroma izdelava prijav v postopkih pred pristojnimi organi (postopki pred sodnimi, preiskovalnimi ali drugimi pristojnimi organi). Osebni podatki se bodo obdelovali tudi za namene učinkovitega delovanja informacijskih sistemov ali pripomočkov, ki jih uporablja ali jih je dolžna uporabljati ARIS.
Podatki o sofinanciranem raziskovalnem projektu, za katere je tako določeno s predpisi ali ki so javnega značaja, se bodo objavili. Objavljeni bodo podatki o upravičencu. Objava bo obsegala navedbo upravičencev (prijaviteljev), naziv projekta in znesek javnih virov sofinanciranja projekta. Objave podatkov o projektu in upravičencu bodo izvedene v skladu z ZDIJZ.
Skladno z drugim odstavkom člena 69 Uredbe 2021/1060/EU je treba zagotavljati podatke o dejanskih lastnikih upravičenca in gospodarskega subjekta. Dejanski lastniki so opredeljeni v Zakonu o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma. Kadar je upravičenec ali gospodarski subjekt zavezan k vpisu podatkov v Register dejanskih lastnikov, ki ga vzdržuje in upravlja Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES), se šteje, da so podatki o njihovih dejanskih lastnikih razvidni iz omenjenega registra. Za ostale primere pa bo upravičenec s podpisom pogodbe o sofinanciranju zavezan, da na poziv ARIS in v roku, postavljenem v pozivu, ARIS posreduje te podatke. Potrebno je zagotavljati naslednje podatke dejanskih lastnikov: ime, priimek, datum rojstva in ID za DDV oziroma davčno številko.
Upravičenec je za namen spremljanja in vrednotenja operacije skladno s členom 17 in Prilogo I Uredbe 2021/1060/EU ter tehničnimi značilnostmi iz Priloge IX Uredbe 2021/1060/EU dolžan spremljati in zagotavljati podatke o doseganju ciljev in kazalnikov operacije.
Prijavitelj mora v prijavi realno prikazati načrtovani cilj operacije. Preveč optimistična pričakovanja lahko privedejo do nedoseganja zastavljenega cilja in so lahko podlaga za zahtevo za vračilo prejetih sredstev. Podatki iz prijave (prejete dokumentacije) bodo osnova za spremljanje pričakovanega cilja operacije. V primeru, da upravičenec ob zaključku operacije ne bo dokazal uresničitve načrtovanih ciljev v celoti, bo ARIS lahko zahtevala vračilo že izplačanih sredstev oz. sorazmernega dela sredstev za nerealizirane aktivnosti, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva nakazila sredstev na transakcijski račun upravičenca do dneva vračila sredstev v državni proračun Republike Slovenije. Uspešnost izvedbe mora biti dosežena najpozneje 12 mesecev po zaključku operacije.
Načrtovane vrednosti obveznih kazalnikov in učinkov se bodo preverjale na ravni celotnega javnega razpisa.
Kazalnik učinka: RCO07 Raziskovalne organizacije, ki sodelujejo v podprtih projektih
Načrtovana vrednost kazalnika RCO07 glede na absorpcijsko sposobnost razdeljena na obe regiji:
Regija
Število
Vzhodna kohezijska regija
Zahodna kohezijska regija
5
Skupaj
7
Specifični kazalnik: Raziskovalci, ki delujejo v podprtih raziskovalnih aktivnostih
Načrtovana vrednost specifičnega kazalnika glede na absorpcijsko sposobnost, razdeljena na obe regiji:
45
108
153
Kazalnik rezultata: RCR06 Predložene patentne prijave
Načrtovana vrednost glede na absorpcijsko sposobnost razdeljena na obe regiji:
3
4
Če se ugotovi, da je v postopku potrjevanja operacij ali izvrševanja operacij prišlo do resnih napak, nepravilnosti ali kršitve obveznosti, ali da upravičenec ARIS ni seznanil z vsemi dejstvi in podatki, ki so mu bili znani ali bi mu morali biti znani, oziroma da je posredoval neresnične, nepopolne podatke oziroma dokumente ali prikril informacije, ki bi jih bil v skladu s tem javnim razpisom dolžan razkriti, ker bi lahko vplivali na odločitev ARIS o dodelitvi sredstev, ali da je neupravičeno pridobil sredstva po tem javnem razpisu na nepošten način, na podlagi ponarejene listine ali kaznivega dejanja, bo upravičenec dolžan vrniti neupravičeno prejeta sredstva skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva nakazila na transakcijski račun upravičenca do dneva vračila v proračun Republike Slovenije. Če je takšno ravnanje namerno, se bo obravnavalo kot sum goljufije.
Če se ugotovi, da aktivnosti na operaciji niso bile skladne s pravom Unije in pravom Republike Slovenije, bo ARIS odstopil od pogodbe, upravičenec pa bo dolžan vrniti neupravičeno prejeta sredstva skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva nakazila sredstev na transakcijski račun upravičenca do dneva vračila sredstev v proračun Republike Slovenije.
Dvojno uveljavljanje stroškov in izdatkov, ki so že bili povrnjeni iz katerega koli drugega vira, ni dovoljeno. Če se ugotovi dvojno uveljavljanje stroškov in izdatkov, ARIS pogodbo lahko odpove in zahteva vračilo že izplačanih sredstev skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva nakazila sredstev na transakcijski račun upravičenca do dneva vračila sredstev v proračun Republike Slovenije. Če je dvojno uveljavljanje stroškov in izdatkov namerno, se bo obravnavalo kot goljufija.
Izvajalsko telo si pridržuje pravico javni razpis spremeniti ali preklicati kadarkoli do izdaje sklepa o izboru prijav ter navedeno objaviti na spletni strani ARIS in v Uradnem listu Republike Slovenije. Spremembe razpisne dokumentacije, ki niso sestavni del objave v Uradnem listu Republike Slovenije se objavijo na spletni strani ARIS. Prijavitelji morajo upoštevati morebitne spremembe javnega razpisa.
Vsi potrebni podatki in navodila, ki bodo omogočili izdelavo popolne in pravilne prijave za dodelitev sredstev, so navedeni v razpisni dokumentaciji, ki bo od dne objave javnega razpisa dalje objavljena na spletni strani ARIS: https://www.aris-rs.si/sl/razpisi/index.asp.
Dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom in pripravo prijav lahko prijavitelji pridobijo na spletni strani ARIS: https://www.aris-rs.si/sl/razpisi/ ali na podlagi pisnega zaprosila, posredovanega na elektronski naslov jr.rzk@aris-rs.si.
Vprašanja na zgoraj navedeni e-naslov morajo prispeti najpozneje sedem (7) delovnih dni pred iztekom roka za oddajo prijave. ARIS bo objavila odgovore na vprašanja najpozneje en (1) delovni dan pred iztekom roka za oddajo prijave, pod pogojem, da je bilo vprašanje posredovano pravočasno. Vprašanja, ki ne bodo pravočasna, ne bodo obravnavana. Objavljeni odgovori na vprašanja postanejo sestavni del razpisne dokumentacije. Vprašanja in odgovori bodo javno objavljeni na spletnem naslovu https://www.aris-rs.si/sl/.
Vprašanja in odgovori bodo objavljeni na spletni strani, zato bodite pri postavljanju vprašanj previdni, da v njih ne razkrivate morebitnih osebnih podatkov, poslovnih skrivnosti in drugih podatkov, ki ne smejo biti javno objavljeni.
ARIS bo organizirala informativni dan. Datum in druge informacije o informativnem dnevu bodo objavljeni na spletnem naslovu https://www.aris-rs.si/sl/inovac/obvestila/.
Potencialni prijavitelji bodo o vseh novostih sproti obveščeni preko spletne strani https://www.aris-rs.si/sl/inovac/obvestila/.