Globalna trgovina zahteva učinkovito logistiko in transport, ki trgu zagotavlja različne storitve, kot so multimodalni transport, špedicijo, skladiščenje in upravljanje zalog. Zelo pomembno pa vpliva logistična uspešnost na večanje prihodkov, saj prispeva k produktivnosti in gospodarskemu razvoju. Študije namreč kažejo, da je v državah v razvoju strošek logistike do 25 odstotkov BDP, medtem ko je med državami OECD strošek logistike med šest in osem odstotki BDP. Boljša učinkovitost logistike torej poveča konkurenčnost in spodbuja gospodarsko rast na razvijajočih se trgih.

Trenutno se svetovno gospodarstvo sooča z vplivi covid-19, kjer so posledice na posamezne panoge močno občutne. Kitajska, kjer je bil izvor pandemije in zaradi vloge, ki jo ima v svetovni proizvodnji ter kot glavni potrošnik svetovnih surovin in kmetijskih proizvodov, je zaradi lockdowna povzročila pomanjkanje delov v proizvodnih postopkih v preostalem svetu. Razglasitev pandemije in varnostnih protokolov na mejah je v različnih držav povzročila velike zastoje tovornih vozil in zamude pri dostavi blaga. Pandemija je vplivala tudi na prekomorski promet, ki je zaradi pandemije doživel najprej upad od 10 do 20 odstotkov, nato pa veliko povpraševanje in posledično pomanjkanje zmogljivosti tako ladijskega prostora kot zabojnikov. Priča smo enormnemu povišanju cen ladijskih prevozov zaradi razmer na trgu in nič ne kaže na umirjanje. Skoraj popolno zaustavitev vsaj na potniškem delu je doživel letalski promet, letalske družbe so zato svoje flote preusmerile v blagovni promet, kar pa ne zmanjšuje krize, v kateri se je znašla večina letalskih družb. Preusmeritev v času pandemije se je zgodila na cestni in železniški promet, kjer pa se je zaradi zmanjšanega obsega proizvodnje prav tako zmanjšalo povpraševanje, saj nekatere panoge še vedno niso 100-odstotno zmogljive. Negotovost in prilagoditev novonastalim razmeram je nova realnost, ki jo bo panoga logistika in transport morala sprejeti. Preventivni zdravstveni protokoli (na primer socialno distanciranje v skladiščih), ki so uvedeni za zagotavljanje varnosti delavcev in preostalih udeležencev, prispevajo k ozkim grlom v prometu in povečujejo stroške prilagoditev.

V teh negotovih časih pa smo doživeli še eno spremembo, in sicer je bil sprejet nov mobilnostni sveženj, ki v transportu prinaša nekatere spremembe. Na področju voznega osebja je zdaj opredeljeno, da voznik rednega tedenskega počitka ne sme opravljati v vozilu. Uvaja se pametne tahografe druge generacije. Po novem bodo morala biti s tahografi opremljena tudi lahka tovorna vozila, saj je vedno več prevozov s kombiji, ki pa niso bila regulirana, zato je ogrožena tudi cestna varnost. Poleg tega pa bodo ta vozila po novem morala pridobiti tudi licenco. Predvidena je gradnja varnih in varovanih parkirišč za tovorna vozila, standarde naj bi pripravili pri evropski komisiji. Dodatne omejitve so predvidene pri opravljanju kabotažnih prevozov, omejitve pa so tudi pri obveznem vračanju tovornih vozil v matično državo. Poskušalo pa se bo tudi poenotiti postopke napotitev voznikov, kar prevoznikom povzroča številne administrativne ovire in stroške. V zadnjem času se veliko ukvarjamo z načini, ali bolje smermi razvoja, ki bi jim morala slediti panoga transport in logistika, da se bo lahko soočila s prihajajočimi izzivi ter spremembami. Nekateri od teh načinov so povsem evolucijski, drugi spet bolj revolucionarni. Ključno vprašanje je: kakšen bo logistični trg čez pet ali deset let? Visoka pričakovanja strank, tako posameznikov kot podjetij, so usmerjena v hitro (takoj) dobavljivo blago, kjer je dobava izdelkov bolj prožna, vendar z nizkimi oziroma celo brez stroškov dostave.

Takšna pričakovanja od logistične panoge s strani proizvodnje so razumljiva ob dejstvu, da tudi proizvodnja postaja vse bolj prilagojena, bolj usmerjena v potrebe kupcev, svoje pa je naredila tudi pandemija. Vedno bolj je v ospredju dosega boljših rezultatov storitev z vedno nižjimi stroški.

Med transportno logističnimi podjetji je zato prisotno upanje, da bodo lahko tem hitrim spremembam in pritiskom na nižanje stroškov storitev kos inteligentna uporaba novih tehnologij, od podatkovne analitike do avtomatizacije, robotizacije, do interneta stvari, blockchain tehnologij itd. Vse te novosti obljubljajo ravno to, nižanje stroškov storitev, izboljšanje učinkovitosti in priložnost prodora k industrializaciji ter standardizaciji storitev. Ampak digitalizacija logistike je velik izziv za sektor, ki trenutno na posameznih področjih zaostaja oziroma uvajanje novih tehnologij poteka prepočasi.

Vsekakor so pred nami nemirni časi, ki bodo od podjetij zahtevali hitre prilagoditve in spremembe ter pravilne odločitve.

Robert Sever

Direktor združenja za promet

Globalna trgovina zahteva učinkovito logistiko in transport, ki trgu zagotavlja različne storitve, kot so multimodalni transport, špedicijo, skladiščenje in upravljanje zalog. Zelo pomembno pa vpliva logistična uspešnost na večanje prihodkov, saj prispeva k produktivnosti in gospodarskemu razvoju. Študije namreč kažejo, da je v državah v razvoju strošek logistike do 25 odstotkov BDP, medtem ko je med državami OECD strošek logistike med šest in osem odstotki BDP. Boljša učinkovitost logistike torej poveča konkurenčnost in spodbuja gospodarsko rast na razvijajočih se trgih.

Trenutno se svetovno gospodarstvo sooča z vplivi covid-19, kjer so posledice na posamezne panoge močno občutne. Kitajska, kjer je bil izvor pandemije in zaradi vloge, ki jo ima v svetovni proizvodnji ter kot glavni potrošnik svetovnih surovin in kmetijskih proizvodov, je zaradi lockdowna povzročila pomanjkanje delov v proizvodnih postopkih v preostalem svetu. Razglasitev pandemije in varnostnih protokolov na mejah je v različnih držav povzročila velike zastoje tovornih vozil in zamude pri dostavi blaga. Pandemija je vplivala tudi na prekomorski promet, ki je zaradi pandemije doživel najprej upad od 10 do 20 odstotkov, nato pa veliko povpraševanje in posledično pomanjkanje zmogljivosti tako ladijskega prostora kot zabojnikov. Priča smo enormnemu povišanju cen ladijskih prevozov zaradi razmer na trgu in nič ne kaže na umirjanje. Skoraj popolno zaustavitev vsaj na potniškem delu je doživel letalski promet, letalske družbe so zato svoje flote preusmerile v blagovni promet, kar pa ne zmanjšuje krize, v kateri se je znašla večina letalskih družb. Preusmeritev v času pandemije se je zgodila na cestni in železniški promet, kjer pa se je zaradi zmanjšanega obsega proizvodnje prav tako zmanjšalo povpraševanje, saj nekatere panoge še vedno niso 100-odstotno zmogljive. Negotovost in prilagoditev novonastalim razmeram je nova realnost, ki jo bo panoga logistika in transport morala sprejeti. Preventivni zdravstveni protokoli (na primer socialno distanciranje v skladiščih), ki so uvedeni za zagotavljanje varnosti delavcev in preostalih udeležencev, prispevajo k ozkim grlom v prometu in povečujejo stroške prilagoditev.

V teh negotovih časih pa smo doživeli še eno spremembo, in sicer je bil sprejet nov mobilnostni sveženj, ki v transportu prinaša nekatere spremembe. Na področju voznega osebja je zdaj opredeljeno, da voznik rednega tedenskega počitka ne sme opravljati v vozilu. Uvaja se pametne tahografe druge generacije. Po novem bodo morala biti s tahografi opremljena tudi lahka tovorna vozila, saj je vedno več prevozov s kombiji, ki pa niso bila regulirana, zato je ogrožena tudi cestna varnost. Poleg tega pa bodo ta vozila po novem morala pridobiti tudi licenco. Predvidena je gradnja varnih in varovanih parkirišč za tovorna vozila, standarde naj bi pripravili pri evropski komisiji. Dodatne omejitve so predvidene pri opravljanju kabotažnih prevozov, omejitve pa so tudi pri obveznem vračanju tovornih vozil v matično državo. Poskušalo pa se bo tudi poenotiti postopke napotitev voznikov, kar prevoznikom povzroča številne administrativne ovire in stroške. V zadnjem času se veliko ukvarjamo z načini, ali bolje smermi razvoja, ki bi jim morala slediti panoga transport in logistika, da se bo lahko soočila s prihajajočimi izzivi ter spremembami. Nekateri od teh načinov so povsem evolucijski, drugi spet bolj revolucionarni. Ključno vprašanje je: kakšen bo logistični trg čez pet ali deset let? Visoka pričakovanja strank, tako posameznikov kot podjetij, so usmerjena v hitro (takoj) dobavljivo blago, kjer je dobava izdelkov bolj prožna, vendar z nizkimi oziroma celo brez stroškov dostave.

Takšna pričakovanja od logistične panoge s strani proizvodnje so razumljiva ob dejstvu, da tudi proizvodnja postaja vse bolj prilagojena, bolj usmerjena v potrebe kupcev, svoje pa je naredila tudi pandemija. Vedno bolj je v ospredju dosega boljših rezultatov storitev z vedno nižjimi stroški.

Med transportno logističnimi podjetji je zato prisotno upanje, da bodo lahko tem hitrim spremembam in pritiskom na nižanje stroškov storitev kos inteligentna uporaba novih tehnologij, od podatkovne analitike do avtomatizacije, robotizacije, do interneta stvari, blockchain tehnologij itd. Vse te novosti obljubljajo ravno to, nižanje stroškov storitev, izboljšanje učinkovitosti in priložnost prodora k industrializaciji ter standardizaciji storitev. Ampak digitalizacija logistike je velik izziv za sektor, ki trenutno na posameznih področjih zaostaja oziroma uvajanje novih tehnologij poteka prepočasi.

Vsekakor so pred nami nemirni časi, ki bodo od podjetij zahtevali hitre prilagoditve in spremembe ter pravilne odločitve.

Robert Sever

Direktor združenja za promet