Zbornica gradbeništva in industrije gradbenega materiala

Novice


Pripravili smo novo izdajo Gradbeniških iskric, ekskluzivno e-glasilo za člane GZS ZGIGM

Danes smo za člane panožne zbornice GZS ZGIGM objavili združeno 4.-7. številko  11. letnika e-glasila GRADBENIŠKE ISKRICE za člane. Prejeli ste jo tudi na vaše e-naslove

Predgovor
mag. Jože Renar, direktor ZGIGM

Na ZGIGM smo maja uspešno zaključili volitve v organe vodenja ZGIGM in formirali nekoliko prenovljeni 25 članski Upravni odbor ZGIGM, ki ima šest novih članov iz treh novih podjetij. Na prvi seji je za naslednje štiriletno mandatno obdobje izvolil svojega novega predsednika Kristjana Mugerlija direktorja Kolektor CPG-ja d.o.o. iz Nove Gorice in podpredsednika Borisa Sapač-a, člana uprave Pomgrada d.d. iz Murske Sobote. Ob čestitkam izvoljenim si vsi želimo nadaljnje krepitve položaja naše zbornice, saj bo potrebno konjunkturo, ki vlada na trgu gradbenih storitev, izkoristiti tudi za ureditev sistemskega okvira za poslovanje gradbenih podjetij, ki bo izboljšal pogoje za poslovanje podjetij in zmanjšal previsoka poslovna tveganja v dejavnosti.

Gradbeništvo intenzivno raste že tretje leto zapored. Statistika (SURS) za prvih pet mesecev letošnjega leta kaže na nadaljevanje visoke rasti obsega izvedenih gradbenih del, kljub manj optimističnim pričakovanjem, ki so jih podjetja napovedovala konec lanskega leta. Po lanski 19,8% rasti gradbeništva, letos v prvih petih mesecih beležimo 16,8% rast glede na enako lansko obdobje. Najintenzivnejšo rast beležijo GOI (18,1%), nekaj manjšo stavbe (12,9%), kjer stanovanjske stavbe dosegajo 14,8% rast, nestanovanjske stavbe pa 12,3% rast. 

V teh dneh ste člani prejeli tudi informacijo o poslovanju podjetij Poslovanje gradbeništva in industrije gradbenega materiala v letu 2018 - redno letno publikacijo GZS ZGIGM, kjer smo vam predstavili podatke o lanskem poslovanju gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov v gradbeništvu in industriji gradbenega materiala. Vir podatkov je AJPES kamor se stekajo letna poročila o poslovanju gospodarskih družb (GD) in samostojnih podjetnikov (SP-jev). V primerjavah obsega rasti vrednosti gradbenih storitev vedno prihaja do razlik med podatki, ki izhajajo iz SURS-evih Indeksov izvedenih del v gradbeništvu in podatkov iz letnih poročil o poslovanju podjetij (AJPES), saj gre za različne metode zbiranja. Za razliko od prejšnjih dveh let, ko se visoke rasti, ki jih je s svojimi mesečnimi indeksi vrednosti opravljenih del napovedoval SURS, niso potrdile z natančnimi računovodskimi podatki o poslovanju gradbenih podjetij iz zaključnih poročil AJPES, je letos položaj obrnjen. Ajpesovi podatki o poslovanju gradbenih podjetij v letu 2018 kažejo na večjo rast obsega, kot so jo napovedali indeksi rasti obsega gradbenih del. Namesto 19,8% rast, smo namreč beležili 21,9% povečanje čistih prihodkov iz prodaje v leto 2018, v gospodarskih družbah za 24,5% in sp-jih za 10,6%.

Skupna dodana vrednost gospodarskih družb (GD) in samostojnih podjetnikov (SP) se je povečala za 14,6% in dosegla 1.588 mio €, pri GD je bila rast 19,3% in je dosegla 1.295 mio € pri SP-jih pa je padla za 2,2% in dosegla 293 mio €, dodana vrednost na zaposlenega se je povečala za 5,1% na 31.449€, pri GD se je povečala za 8,2% na 31.566 € pri SP-jih pa se je zmanjšala za 6,2% na 30.943 €. Število zaposlenih se je v GD povečalo za 10,2% na 41.012, pri SP-jih pa za 4,3% na 9.480. GD so povečale neto čisti dobiček za 87,2%, na 159 mio€, medtem ko so SP-ji povečali svoj neto podjetnikov dohodek za 12,8% na 81,9 mio €.

 Ob visoki rasti, pa so nekateri ključni parametri uspešnosti GD ostali še vedno neugodni.  Tako so se je v GD previsok delež stroškov dela v dodani vrednost, znižal le za skromnih 3% na 71,0%. EBITDA v prihodkih od prodaja pa je ostal nespremenjen (7,6%). To pomeni, da kljub visokim rastem akumulativnost v dejavnosti ostaja še naprej nizka. Očitno povprečno dosežene cene na trgu, kljub pogostim medijskim poročilom o njihovi veliki rasti, ostajajo še naprej nizke.

Povečan obseg poslovanja v gradbeništvu v letu 2018 se je odrazil tudi v industriji gradbenega materiala. Gospodarskim družbam in samostojnih podjetnikom skupaj so čisti prihodki od prodaje narasli za 10,3% na 499 mio €. Če se ozremo le na gospodarske družbe, ki predstavljajo 93% skupnega prometa so čisti prihodki od prodaje narasli za 10,4% na 466,5 mio €. Delež prodaje na tujih trgih se je znižal za 3,1% na 33,9%. Beležile so 167,0% višji neto čisti dobiček, ki je znašal 39,7 mio€. Dodana vrednost je narasla za 12,4% in je znašala 151,1 mio, dodana vrednost na zaposlenega se je povečala za 7,3%, in je znašala 56.833€, medtem ko se je delež stroškov dela v dodani vrednosti zmanjšal za 4,2% in dosegel delež 49,7%. Delež EBITDA v čistih prihodkih od prodaje se je povečal za 5,9% na 16,1%. Število zaposlenih se je povečalo za 4,7% na 2.659.

Sredi novega javnega investicijskega cikla za gradbena podjetja in za zaposlene ostaja še naprej največji problem skoraj nespremenjeni sistemski okvir za delovanje gradbeništva, ki je kljub določenim izboljšavam, v osnovi še vedno zelo podoben predkriznemu, to pa pomeni zelo tvegan. Ob enem postaja vedno večji problem tudi za državo, njeno javno naročanje, oz. politiko, kjer se so razlike med našim in avstrijskim sistemom na primeru javnega naročanja karavanškega predora pokazale več kot očitne. Javnost je postala izjemno  sumičava do izvedbe vseh državnih infrastrukturnih projektov in njihova problematika se seli tudi na medijsko sceno. Žal pri tem prihajajo v ospredje le posamezne »cvetke«, ne pa celovita slika sistemskih okvirov za poslovanje gradbeništva, ki pa se v primeru Slovenije in Avstrije močno razlikujeta. Npr. o tem, da Avstrija vsako zimo na svoje breme prevzame plače ca ¼ (75.000 ) zaposlenih v gradbeništvu, da ti niso v času pomanjkanja dela v breme podjetjem, pri nas politike in medijev ne zanima. Zato je medijsko »razreševanje problematike gradbeništva« lahko dvorezen meč, ki kaj hitro lahko privede do iskanja populističnih rešitev za dnevno rabo politike, namesto do iskanja trajnostnih rešitev.

Pogoste, s strani javnih naročnikov izražene skrbi, zaradi visokih rasti cen gradbenih storitev, se s poslovnimi rezultati podjetij niso potrdile, prav tako jih ne potrjujejo indeksi cen gradbenih storitev.

Nova gradbena zakonodaja, ki je v veliki meri že eno leto v veljavi, na nekaterih področjih pa bo stopila v veljavo šele junija leta 2020, s svojimi novostmi že buri tudi duhove. Inženirji vodje del na IZS so izjemno nezadovoljni s spremembami, ki sta jih prinesla GZ in ZAID, saj menijo, da so s tem na področju vodenja del na trgu postali nižje vrednoteni od svojih kolegov projektantov, ki so z novo zakonodajo postali pooblaščeni inženirji. Čeprav gre za vprašanje poklicev, ki naj bi jih pokrivala IZS kot poklicna zbornica, učinke teh sprememb čutijo tudi izvajalska podjetja, ki s svojimi izkušenimi in referenčnimi kadri na področju vodenja ugotavljajo, da na trgu prihaja do nerazumnih tolmačenj zakona tako, da naročniki dajejo prednost pri vodenju del projektantom, ne pa vodjem del. Nastopil pa je tudi problem manjšega interesa mlajših inženirjev za vstop v poklic vodje del in pridobivanja izkušenj in potrebnih referenc, če je pot do vodje del preko pooblaščenega inženirja projektanta enostavnejša. Ob tem pa so prišla na dan tudi vprašanja o zastopniški vlogi IZS do gradbenih inženirjev vodij del, ki menijo, da nimajo ustrezne zastopanosti, glede na njihovo številčnost, v organih upravljanja IZS. V ta namen smo s predstavnik podjetij in IZS na GZS ZGIGM organizirali veš srečanj in pripravili skupni Predlog sprememb gradbene zakonodaje (GZ in ZAID) – link, ki bo ustrezno razrešil nastali konflikt in omogočil inženirjem primerljive karierne poti tako na področju projektiranja kot vodenja del, podjetjem pa zagotovil ustrezno usposabljanje kadrov in pridobivanje referenc. Pričakujem pozitivni odziv MOP na naš predlog

Pritisk prijave Evropskih sindikatov gradbenih in gozdarskih delavcev na Slovenijo, da uredi napotovanje delavcev preko Slovenije v zahodne države se nadaljuje. Glede na to, da si socialni partnerji zelo prizadevamo za ureditev razmer na slovenskem trgu gradbenih storitev, ki bodo preprečevale nelojalno konkurenco in socialni damping in kjer je odziv pristojnih na naša prizadevanja zahteve zelo mlačen, bi bili zelo neprijetno presenečeni, če bi država, do tega izpostavljenega problema pristopila le za to, da bi ugodila EU zahtevam, naš slovenski del pa pustila vnemar. Zahteva za ustanovitev paritetnega sklada čaka na obravnavo na Ekonomsko socialnem svetu od Pričakujemo celovite rešitve s strani Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo in Ministrstva za delo družino in socialne zadeve, ki bodo tudi našim podjetjem zmanjšala poslovna tveganja, zagotavljale pošteno konkurenco na slovenskem trgu, zaposlenim pa zanesljivejša delovna mesta, dobre delovne pogoje in primerno plačilo.

Na ZGIGM intenzivno delujemo na izboljševanju poslovnega okolja za poslovanje gradbenih podjetij. Delovna skupina za prenovo Posebnih gradbenih uzanc je že skoraj v celoti pripravila njihov predlog. Računamo, da bo do konca pripravljen v septembru 2019, ko jih bomo dali v obravnavo podjetjem. 

KAZALO VSEBINE

Pomembnejše panožne novice, komentarji, sporočila                                             str.  5

GZS stališča in komentarji                                                                                                        str. 16

Poslovne priložnosti                                                                                                                   str. 19

Pomembnejše spremembe v zakonodaji in JN                                                             str. 27

Pregled standardov v javni obravnavi pri SIST                                                             str. 30

Panožna slovenska in EU ključna statistika                                                                    str. 30

Napovednik nekaterih panožnih dogodkov in seminarjev v Sloveniji              str. 44

GZS ZGIGM in sodelovanje v EU panožnih projektih                                                 str. 48

Panožne publikacije in orodja v pomoč                                                                            str. 50                     

Polno besedilo e-glasila je na voljo tukaj>>>

Fotogalerija





 

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.