Zbornica gradbeništva in industrije gradbenega materiala

Novice


Arhiv: Pripravili smo novo izdajo Gradbeniških iskric, ekskluzivno e-glasilo za člane GZS ZGIGM

Danes smo za člane panožne zbornice GZS ZGIGM objavili združeno 8.-12. številko  11. letnika e-glasila GRADBENIŠKE ISKRICE za člane. Prejeli ste jo tudi na vaše e-naslove.

Predgovor
mag. Jože Renar, direktor ZGIGM

Leto 2019 se je, kljub ne preveč optimističnim ocenam naših podjetij konec leta 2018, začelo z zelo visoko rastjo obsega izvedenih del v gradbeništvu, ki je v prvem kvartalu dosegla kar 23,1%, v drugem kvartalu se je začela rast intenzivno umirjati in v tretjem smo beležili že kar precejšen padec, ki se nadaljuje tudi v četrtem kvartalu. Tako rast po desetih mesecih znaša le še 4,8%, na stavbah 2,7% (nestanovanjske 0,1% in stanovanjske 11,4%) in GIO 5,7%. Tudi v zadnjih dveh mesecih lahko pričakujemo nadaljnje padanje in verjetno bomo do konca leta beležili le še minimalno rast, ki bo presegla treh odstotkov. Očitno je investitorski zagon opešal. Pri tem so podjetja zaskrbljena tudi zaradi skromnega števila razpisov za projekte prometne infrastrukture.

 Letošnje leto, se torej po obsegu končuje podobno kot lansko, upamo pa, da so podjetja pri tem uspela izboljšati svoje poslovne rezultate, saj je bila dodana vrednost na zaposlenega v letu 2018, kljub že drugemu zaporednemu letu visoke rasti še vedno med najnižjimi v primerjavi z drugimi dejavnostmi in je dosegala le 71% povprečja vseh gospodarskih dejavnosti v Sloveniji, zato ni čudno da gre večina (71%) za stroške dela. Plače, ki so lani dosegale le 76% povprečja plač v gospodarskih družbah v Sloveniji pa so med najnižjimi. Dobički, kljub pogostim medijskim pretiravanjem o bajnih zaslužkih v gradbeništvu v času konjunkture, so zelo skromni, saj dosegajo le 72% povprečja (na obseg čistih prihodkov od prodaje) slovenskih gospodarskih družb. Tako za razvoj družb ostaja premalo.

 Decembra smo doživeli hladni tuš, ki bo imel poleg takojšnjih in neposrednih učinkov na slovensko gradbeništvo tudi dolgoročne učinke, ne le na gradbeništvo, ampak na celotno slovensko gospodarstvo, BDP in socialo (zdravstvo in pokojnine). Oddaja del na predoru Karavanke turškemu izvajalcu nam sporoča, da najnižja cena v javnem naročanju v Sloveniji nima spodnje meje, da so slovenske skromne plače v gradbeništvu za javne naročnike še previsoke, da je socialni dialog v gradbeništvu nepotreben, da zaposlenim zadošča že minimalna plača in da je država odločena v nasprotju s smernicami EU o javnih naročilih na slovenski trg vabiti nelojalno konkurenco slovenskim in EU ponudnikom iz držav, ki našim podjetjem na njihovih trgih javnih naročil ne omogočajo enakopravnega sodelovanja (niso podpisnice sporazuma o javnem naročanju (GPA) pri Svetovni trgovinski organizaciji). Avstrija je zato turškim podjetjem preprečila nastop že na razpisu za njihovo polovico predora Karavanke in njihovo izbrano domače podjetje posel izvaja že več kot eno leto. Pri nas pa smo ta čas potrebovali, da smo prišli do »pomembnega« spoznanja, da je turški izvajalec, ki mu Slovenija dovoljuje zakonito izplačevanje nižjih plač svojim zaposlenim kot to dovoljuje slovenskim podjetjem na razpisu, saj so slednja zavezana spoštovanju Kolektivne pogodbe gradbenih dejavnosti (KPGD), »konkurenčnejši« od naših ponudnikov in tudi vseh ostalih ponudnikov iz članic EU. Ob tem pa še najbolj čudi, da vsi tuji veliki investitorji, ki prihajajo v Slovenijo, najemajo za svoje projekte izključno slovenske izvajalce. Kdo to lahko razume?

 S tem država v celoti ignorira in ogroža pridobitve socialnega dialoga zapisane v KPGD. Kljub vsemu navedenemu socialni dialog v gradbeništvu še poteka. Predstavniki GZS ZGIGM, ZDS, Sindikat SDGD in Pergam smo 19. 12.2019 podpisali spremembe KPGD (https://www.gzs.si/zbornica_gradbenistva_in_industrije_gradbenega_materiala/Novice/ArticleId/73885/gradbenikom-povecali-povracila-stroskov-za-malico-regres-za-letni-dopust-in-jubilejne-nagrade). Ob negotovostih učinkov dviga minimalne plače smo se v decembrskih pogajanjih s sindikati le dogovorili za dvige ostalih izplačil brez sprememb najnižjih osnovnih plač v Tarifni prilogi KPGD in podpisali aneks h KPGD https://www.gzs.si/zbornica_gradbenistva_in_industrije_gradbenega_materiala/vsebina/Socialni-pano%C5%BEni-dialog-in-kolektivna-pano%C5%BEna-pogodba/Kolektivna-pogodba-gradbenih-dejavnosti. O slednjem pa se bomo pogovarjali na srečanju pogajalskih skupin delodajalcev in delojemalcev dogovorjenem v marcu leta 2020, ko bodo podjetjem znani realni učinki zakona o minimalnih plačah in razmere na trgu, očitno pa bo potrebno upoštevati tudi negotovosti, ki jih bodo povzročale nerazumne odločitve javnih naročnikov.

 Zakon o minimalni plači prinaša v letu 2020 gradbenim podjetjem množico novih nepredvidljivih izzivov. Že sam dvig iz 886€ na 940€ januarja 2020 je izjemno visok, temu bo sledil nov visok dvig v letu 2021, tu pa so po novem še dodatki, ki se dodatno prištevajo k minimalni plači. V Sloveniji pa se vse gradbene pogodbe v javnem naročanju (tudi večletne) podpisujejo s klavzulami, ki preprečujejo eskalacijo cen izvajalcem. To zna podjetja spraviti v precejšnje težave, ki se bodo v celoti izkazale šele ob prvih izplačilih plač po novem zakonu v naslednjem letu.

 Pri tem je treba še izpostaviti, da se je od krize naprej močno izboljšala tudi izobrazbena struktura zaposlenih, tako je danes v gradbeništvu le še 18% zaposlenih z osnovnošolsko izobrazbo ali manj (leta 2008 jih je bilo 40%), 72% s srednješolsko izobrazbo (leta 2008 jih je bilo 54%) in 10% z višjo ali visoko izobrazbo (leta 2008 jih je bilo 5%) z povprečjem plač, ki letos znaša nekaj več kot 1.300€ na zaposlenega, dejavnost težko privablja mlade v gradbene poklice, zato se populacija zaposlenih v sektorju hitro stara. Vse navedeno še dodano povečuje pritisk sindikatov za rast plač.

 Pričakovanja sindikatov so tako, ob trdnih zagotovilih države o graditvi novih velikih infrastrukturnih objektov, podkrepljenih z izdanimi državnimi poroštvi, obljubah o gradnji novih stanovanjskih kapacitet in ob pomanjkanju delovne sile v gradbeništvu, razumljivo visoka.

 Toda glede na vse navedeno podjetja ostajajo v veliki negotovosti ali bodo z naraščajočimi stroški dela sploh še lahko uspešno konkurirali tujcem, pa tudi domačim podjetjem, ki niso vključena v socialni dialog. Če bo država nadaljevala usmeritev, ki jo je nakazala s Karavanškim predorom, je jasno, da se je začel pogrom nad socialnim dialogom v gradbeništvu in pri tem pričakujemo, da svoje povedo tudi sindikati.

Delovna skupina za prenovo Posebnih gradbenih uzance je pripravila Osnutek novih Posebnih gradbenih uzanc, ki smo jih poslali v javno razpravo Obrtno podjetniški zbornici, Inženirski zbornici, odvetnikom, ki delujejo na področju gradbenih pogodb. Novembra smo njihove glavne značilnosti predstavili na Dnevih gradbenega prava v Laškem. Javna razprava je zaključena, delovna skupina za pripravo Predloga novih posebnih gradbenih uzanc nadaljuje delo januarja 2020.

 Peti Dnevi gradbenega prava (organizatorja: UL RS & GZS ZGIGM) novembra letos pa so z doslej najvišjo udeležbo pokazali nadaljnje naraščajočega interesa za dogodek v Laškem. https://dgp.uradni-list.si/. Pripravili smo izjave strokovnjakov in jih delili o GZS FB, LINKEDIN ter prek ZGIGM Portala. Priporočamo ogled.

 Vezano na razreševanje problematiko statusa vodij del in pooblaščenih inženirjev vpisanih v imenike na IZS, smo julija 2019 skupaj z IZS oblikovali predlog za ureditev statusa s spremembami tako GZ-ja kot ZAIDA-a in ga posredovali na MOP. Odgovora kljub več urgencam še nismo prejeli.

 1.6. 2020 stopijo v veljavo tudi določbe iz 14. Člena GZ, po katerem morajo izvajalci za polni delovni čas zaposlovati vsaj eno osebo, ki izpolnjuje  pogoje za opravljanje reguliranega poklica za vodenje del v gradbeništvu. Gre za preko 7.200 družb in preko 9.600 sp-jev. Ker kadrov v gradbeništvu primanjkuje, verjetno vsa podjetja in sp-ji pogoja ne bodo uspeli izpolniti. Zaenkrat še ne zaznavamo kakšne posebne zaskrbljenosti med podjetij, čeprav je rok izjemno blizu, bojimo pa se, da so mnogi podcenili problem in se bodo lotili urejanja svojega statusa prepozno. Kakšne bodo posledice na trg gradbenih storitev v Sloveniji in kaj bo to lahko pomenilo pa vas bomo obveščali sproti.

 V novem letu vstopamo na ZGIGM z več projekti: ICONS (inoviranje na gradbišču-uporaba BIM orodij med gradbeno operativo), ALL.CON (strateška usmeritev v razvoj strokovnih spretnosti v gradbeništvu), Si!BIM ( Stopimo v BIM – Digitalizacija PIU),  SUSODCO (Podpora socialnemu dialogu za učinkovito gradbeništvo v prihodnosti). V letu 2020 pa zaključujemo tudi večletne evropske projekte SKILLCO, TYCON, UPP GAMES, pri vseh 3 smo razvili zanimive podporne učne aplikacije za učenje in poučevanje v gradbeništvu. Več: https://www.gzs.si/zbornica_gradbenistva_in_industrije_gradbenega_materiala/vsebina/Mednarodni-projekti-ZGIGM

 Voščim vam uspešno poslovno leto, veliko dobrih idej in še več pravih odločitev ter posluha s strani države.

KAZALO VSEBINE

Pomembnejše panožne novice, komentarji, sporočila str. 4

GZS stališča in komentarji str. 15

Poslovne priložnosti str. 16

Pomembnejše spremembe v zakonodaji in JN str. 23

Pregled standardov v javni obravnavi pri SIST str. 24

Panožna slovenska in EU ključna statistika str. 28

Napovednik nekaterih panožnih dogodkov in seminarjev v Sloveniji str. 41

GZS ZGIGM in sodelovanje v EU panožnih projektih str. 42

Panožne publikacije in orodja v pomoč str. 44

 

      Polno besedilo e-glasila je na voljo tukaj>>>

Fotogalerija





 

Arhivi

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.