Prispevki o slovenski zbirokratiziranosti, pripravi gradbene zakonodaje, sporu med gradbinci in arhitekti ter pomanjkanju kvalitetnih kadrov v gradbeništvu ter pomanjkanju interesa za vpise v izobraževalne sisteme na področju gradbeništva pa odpirajo poglede na najbolj pereče probleme, ki ta trenutek tarejo slovensko gradbeništvo.

Zeleno gradbeništvo, država in razpisi, Jože Volfand Zmerni optimizem v gradbeni panogi ostaja tudi v letu 2021. Temelji na načrtih države glede zagona največjih infrastrukturnih projektov na področju cestnega in železniškega prometa, delno pa tudi na gospodarskih kazalcih zadnjega polletja 2020. O tem je mag. Gregor Ficko, direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala, prepričan navzlic temu, da se je krivulja rasti v decembru drastično znižala. A razpisov ni malo. V stanovanjski gradnji je živahno, čeprav tudi ovir ne manjka. Ena med njimi je umeščanje objektov v prostor. Gradbeništvo pa sicer predvsem potrebuje zavezujoč 5-letni investicijski ciklus države, meni mag. Gregor Ficko. Čeprav je gradbeništvo med panogami, ki so se v krizi najmanj skrčili, je še daleč od nekdanje rasti in poslovne uspešnosti. Lani februarja je Zavod RS za zaposlovanje napovedal, da bodo delodajalci do konca leta potrebovali več kot 30.000 delavcev. Se je to zgodilo? Kakšna bo predvidoma bilanca?