Predstavniki kmetijskih gospodarstev iz belgijske regije Valonija kritizirajo svojo vlado, ker je ta dodelila sredstva v višini 15 milijonov € kot nadomestilo za izgube pridelkov zaradi suše. Po njihovem mnenju naj bi ta znesek pokril le 4,2 % izgub pridelkov.

Povprečna cena breskev je v 36. tednu v EU znašala 99 €/100 kg, v Grčiji 74 €/100 kg, Španiji 75 €/100 kg, Franciji 160 €/100 kg ter 95 €/100 kg v Italiji.

Organizacije proizvajalcev biodizla so pozvale EK, naj ta uvede takojšne proti dampinške carine za uvoz biodizla iz Argentine. Po njihovem mnenju obstaja dovolj dokazov, da je gorivo neupravičeno subvencionirano kar ogroža lokalne proizvajalce.

V Evropi še vedno poteka sanacija onesnaženih tal. Države članice EU so namreč sprejele ukrepe le na 10 % območij, kjer prisotnost nevarnih snovi predstavlja tveganje za varstvo okolja ter za zdravje ljudi.

Industrija fosilnih goriv je mnenja, da je potrebno evropski kmetijski sektor mobilizirati za zagotovitev surovin, ki se uporabljajo za proizvodnjo trajnostnih biogoriv. Obetavno biogorivo v prihodnosti bi lahko predstavljale alge.

Trije poslanci EP pozivajo EU, naj okrepi pravila označevanja porekla medu. Z jasnejšimi pravili označevanja porekla medu želijo preprečiti goljufije ter zavajanje potrošnikov.

EK je podala pomisleke glede uvedbe novih zahtev za testiranje uvoženega prašičjega mesa na Češko. Po novih zahtevah Češke bi morali testiranje prašičjega mesa iz držav kjer se je pojavila APK plačati uvozniki. Zaradi tega so bile nove zahteve Češke prilagojene, ne pa tudi odpravljene.

Parlamentarni odbor za kmetijstvo (ComAgri) je sprejel besedilo, ki se nanaša na boljšo zaščito kmetov pred nepoštenimi trgovinskimi praksami v verigi oskrbe s hrano. Poslanci EP so odobrili osnutek zakona, ki razširja obseg prvotnega predloga EK, da bi vključili vse akterje v verigo oskrbe s hrano.

Države članice EU so sprejele skupno stališče o prihajajočih pravilih za odpravo nepoštenih poslovnih praks. Strinjajo se s predlogom EK o zaščiti malih kmetijskih podjetij pred večjimi trgovinskimi subjekti.

Vrednost vseh dohodkovnih kategorij se je v letu 2017 glede na leto 2016 zmanjšala. Delež bruto dodane vrednosti kmetijstva v bruto domačem proizvodu se je znižal za 0,2 odstotne točke in je znašal 1,0 % BDP. Faktorski dohodek je bil v letu 2017 za 7 % nižji kot v prejšnjem letu; znašal je 430 milijonov. Faktorski dohodek na zaposlenega je bil v primerjavi s predhodnim letom nižji za 6 %; znašal je 5.468 EUR. Na višino dohodka so vplivale nižja vrednost kmetijske proizvodnje (za 5 %), nižja vrednost vmesne potrošnje (za 2 %) in nižja zaposlenost (za 2 %).