Zapri

Novice


Projekt Polet: ALI SE DELOVNA SPOSOBNOST S STAROSTJO RES ZMANJŠUJE?


 

Projekt Polet: ALI SE DELOVNA SPOSOBNOST S STAROSTJO RES ZMANJŠUJE?

Fizične sposobnosti s starostjo upadajo, pogostost s starostjo povezanih kroničnih motenj pa raste. S staranjem je povezan tudi trend upadanja delovne sposobnosti, ki pa je precej odvisna od gospodarskega sektorja in posameznega poklica. V dobi nezadržnega staranja prebivalstva sta postali ključni promocija zdravja in sposobnost prilagajanja dela spremenjenim zmožnostim ter potrebam in pričakovanjem starejših.

Dejstvo je, da z leti nekatere sposobnosti upadajo, a po drugi strani so s starostjo povezane številne prednosti, ki jih mlajši (še) niso razvili. Starejši imajo več izkušenj in praktično pridobljenega znanja, ki lahko predstavlja neprecenljivo bogastvo. Pri delu so pogosto bolj samostojni in učinkoviti, so bolj prožni in se lažje prilagajajo, ne doživljajo toliko stresa kot mlajši ter se redkeje zapletajo v konfliktne situacije s svojimi sodelavkami in sodelavci. Ti in mnogi drugi dejavniki prispevajo k visoki vrednosti starejših zaposlenih, a delodajalci morajo znati te dragocenosti prepoznati ter z njimi, z njihovimi potrebami in pričakovanji ustrezno upravljati.

Usklajevanje dela s spremembami starajoče se delovne sile

Delovna sposobnost je povezana s fizičnimi in psihosocialnimi dejavniki. Nanjo vplivajo številne okoliščine, tako na delovnem mestu kot v zasebnem življenju. Zelo je odvisna tudi od individualnih značilnosti in značilnosti posameznih poklicev. Delovno sposobnost je mogoče oceniti z indeksom delovne sposobnosti (WAI), subjektivnim instrumentom raziskovanja, ki je sestavljen iz sedmih postavk. Model so razvili v 80. letih prejšnjega stoletja na Finskem, danes pa je preveden v številne jezike in se pogosto uporablja v različnih kulturah po vsem svetu. Opisuje fizične in intelektualne vire, s katerimi se posamezniki lahko odzivajo na čustvene, kognitivne in fizične zahteve, ki jih predstavlja njihovo delo.

Zaradi močne zdravstvene narave se delovna sposobnost po tem finskem modelu s starostjo neizogibno zmanjšuje. So pa mnoge mednarodne raziskave pokazale, da obstaja med posamezniki visoka stopnja variabilnosti. Individualne razlike v delovni sposobnosti namreč s starostjo izrazito rastejo. Še posebej pomembno pa je, kot poudarjajo raziskovalci, da je upad delovne sposobnosti posledica neravnovesja med posameznimi viri (spreminjajočimi se zmožnostmi zaposlenih) in zahtevami dela. S staranjem se zmožnosti, prav tako pa potrebe in pričakovanja zaposlenih spreminjajo. Če se ustrezno ne spreminjajo tudi delovne naloge, obseg in vsebina ter organiziranost dela, lahko hitro naletimo na nepremagljivo oviro. Ta pa potem vodi v nemotiviranost, slabšo produktivnost, pogoste odsotnosti in (prezgodnje) upokojevanje.

Skupno spodbujanje delovne sposobnosti

Odgovornost za ohranjanje visoke delovne sposobnosti dlje v starosti nosimo vsi. Tako posamezniki kot podjetja, tako države kot širše družbe. Uspešnosti brez sodelovanja ne bo mogoče doseči, saj so dejavnosti med seboj prepletene in soodvisne, hkrati pa je soodgovornost za ukrepe dobra popotnica, da jih bomo lažje sprejeli in ustrezno izvajali. Za ustvarjanje ravnovesja na delovnem mestu in povečevanje delovne sposobnosti starejših moramo odgovornost prevzeti posamezniki, skrbeti za svoje zdravje in vseživljenjsko učenje. Delodajalci pa morajo ustvarjati pogoje, ustrezno organizirati delo ter razporediti naloge in odgovornosti glede na sposobnosti zaposlenih. Zaposleni pričakujejo spoštovanje in podporo, potrebujejo povratne informacije in stalno komunikacijo, saj lahko le na ta način izboljšujejo svojo uspešnost. Zaupanje starejših si bodo delodajalci pridobili s poštenim odnosom in ničelno toleranco do starostne diskriminacije.

Vir