Pravilnik o fitosanitarnih ukrepih za preprečevanje širjenja koruznega hrošča - UL 21/2004
Na podlagi petega odstavka 10. člena, tretjega
odstavka 12. člena in četrte alinee 73. člena ter v povezavi s
prvim odstavkom 14. člena zakona o zdravstvenem varstvu rastlin
(Uradni list RS, št. 45/01) izdaja minister za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano
P R A V I L N I K
o fitosanitarnih ukrepih za preprečevanje širjenja koruznega
hrošča*
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
Ta pravilnik določa fitosanitarne ukrepe za
preprečitev širjenja koruznega hrošča Diabrotica virgifera
virgifera Le Conte (v nadaljnjem besedilu: koruzni hrošč) v
razmejenih napadenih območjih, sistematično raziskavo zastopanosti
koruznega hrošča ter obveščanje in poročanje.
2. člen
(pomen izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo
naslednji pomen:
razmejeno območje je območje, ki vključuje žarišče napada koruznega
hrošča in pripadajoče varnostno območje. Seznam razmejenih območij
se objavlja na krajevno običajen način in je dosegljiv na spletni
strani Fitosanitarne uprave Republike Slovenije (v nadaljnjem
besedilu: uprava);
žarišče napada je območje okoli potrjene točke najdbe, s polmerom
najmanj 1 km;
varnostno območje je pas med najmanj 1km in 6 km od potrjene točke
najdbe, ki obdaja žarišče napada;
varovalni pas je območje med 6 km in 10 km od potrjene točke
najdbe, ki loči razmejeno območje od nenapadenega območja, kjer
koruzni hrošč ni navzoč;
območje ustalitve je tisto razmejeno območje, kjer je koruzni hrošč
potrjen več kot 2 leti, kljub izvajanju fitosanitarnih ukrepov za
njegovo zatiranje. Seznam območij je dosegljiv na spletni strani
uprave in se objavlja na krajevno običajen način;
ogroženo območje je območje pridelave koruze (Zea Mays L.) za zrnje
in silažo (v nadaljnjem besedilu koruza);
feromonska vaba je vaba, ki se uporablja za privabljanje odraslih
osebkov koruznega hrošča z namenom, da se jih ujame, ter služi za
ugotavljanje njegove razširjenosti;
obdobje naleta je obdobje pojava razvojne stopnje odraslega osebka
koruznega hrošča;
kolobarjenje je način pridelave rastlin, pri katerem se na istem
zemljišču v več zaporednih letih zvrstijo različne vrste kmetijskih
rastlin v določenem zaporedju.
II. POSEBNI NADZOR
3. člen
(sistematična raziskava)
(1) Uprava zagotavlja izvajanje posebnega nadzora
kot uradne sistematične raziskave, da ugotovi navzočnost koruznega
hrošča, meje razširjenosti oziroma značilnosti populacije koruznega
hrošča in zagotavlja njegovo obvladovanje v skladu s predpisom, ki
ureja varovana območja in izvajanje uradnih sistematičnih raziskav
na posebno nadzorovanih območjih.
(2) Uradni pregledi v okviru posebnega nadzora iz prejšnjega
odstavka se izvedejo na ogroženih območjih vsako leto v skladu z
12. členom tega pravilnika.
(3) Zdravstvene preglede koruze in uradne preglede feromonskih vab
izvajajo poleg uprave in fitosanitarne inšpekcije tudi nosilci
javnih pooblastil in izvajalci javnih služb na področju
zdravstvenega varstva rastlin, ki smejo v okviru izvajanja
posebnega nadzora jemati vzorce v skladu s pooblastilom in navodili
predstojnika uprave o odvzemu vzorcev in 12. členom tega
pravilnika.
4. člen
(spremljanje koruznega hrošča)
(1) Izvajalci uradne sistematične raziskave iz
prejšnjega člena ugotavljajo in spremljajo koruznega hrošča z
uporabo ustreznih feromonskih in drugih vab, ki jih redno
pregledujejo, za ulov koruznega hrošča po setvi koruze, zlasti v
razmejenem območju.
(2) Pooblaščeni laboratorij glede na ujete primerke ugotavlja
stopnjo napadenosti ter začetek in konec obdobja naleta, ki ga
določi na podlagi biologije organizma, razvojne stopnje organizma
pri ujetju, števila ujetih organizmov in klimatskih razmer za
določeno območje.
(3) Izvajalci namestijo feromonske in druge vabe zaporedno v mreži
v skladu s programom iz prvega odstavka 12. člena tega pravilnika.
Pri njihovi izbiri in postavitvi upoštevajo lokalne klimatske,
geografske, ekološke in druge razmere ter značilnosti območij,
zlasti razmejenih območij. Nepooblaščenim osebam je prepovedano
odstranjevanje vab ali kakršenkoli drug poseg v zvezi z njimi.
III. RAZMEJITEV OBMOČIJ IN
UKREPI
5. člen
(razmejitev območij)
(1) Če se v okviru uradne sistematične raziskave
ugotovi in potrdi koruznega hrošča, predstojnik uprave z odločbo
določi razmejeno območje, ki obsega žarišče napada in pripadajoče
varnostno območje. Okrog razmejenega območja lahko predstojnik
uprave glede na nevarnost nadaljnjega širjenja koruznega hrošča
določi tudi varovalni pas. Odločba se objavi na spletni strani
uprave, na krajevno običajen način in vroči v obliki javnega
naznanila na oglasni deski pripadajoče občine.
(2) Pri natančni razmejitvi območij predstojnik uprave upošteva
ustrezne znanstvene podlage, ki vključujejo zlasti:
biologijo koruznega hrošča,
stopnjo napadenosti posameznega območja,
način pridelave koruze.
(3) Če se ugotovi in potrdi koruzni hrošč na drugi točki kot je
prvotna točka najdbe, uprava razmejitev območij temu ustrezno
prilagodi oziroma razmejena območja med seboj tudi združuje in
smiselno zaokroža.
(4) V primerih iz prejšnjega odstavka izvajalci posebnega nadzora
namestijo nove feromonske vabe v varovalnem pasu v obdobju naleta
še v istem letu, in sicer pravokotno na mejo razmejenega območja v
smeri širjenja območja ustalitve koruznega hrošča.
(5) Če se dve leti po prvem odkritju dokaže odsotnost koruznega
hrošča v razmejenem območju, razmejeno območje preneha obstajati in
zanj prenehajo veljati ukrepi iz 7. in 8. člena tega
pravilnika.
(6) Če je dve leti po prvem odkritju koruzni hrošč še vedno potrjen
v razmejenem območju, se takšno območje šteje za območje
ustalitve.
6. člen
(uvedba ukrepov)
Predstojnik uprave z izdajo odločbe o razmejitvi
območij iz prejšnjega člena odloči o ukrepih iz 7., 8., 10. in 11.
člena tega pravilnika, ki so jih dolžni upoštevati in izvajati vsi
pridelovalci koruze in imetniki zemljišč v teh območjih.
7. člen
(ukrepi v žarišču napada)
V žarišču napada veljajo naslednji ukrepi z namenom
preprečevanja širjenja koruznega hrošča:
a) prepoved premeščanja svežih rastlin koruze in njenih svežih
delov izven žarišča napada v obdobju naleta,
b) prepoved premeščanja zemlje s koruznih polj izven žarišča
napada, ki velja preko celega leta za obdobje 2 let,
c) prepoved spravila koruze v obdobju naleta,
d) ustrezno kolobarjenje, tako da se koruza lahko na istem
zemljišču prideluje samo enkrat v treh zaporednih letih, ali pa se
v celotnem žarišču napada ne prideluje dve leti po zadnjem ujetju
koruznega hrošča v tem žarišču,
e) ustrezen postopek zatiranja koruznega hrošča na koruznih poljih
v obdobju njegovega odlaganja jajčec v letu odkritja koruznega
hrošča in v naslednjem letu, v skladu s priporočili uprave,
f) čiščenje kmetijskih strojev, ki se uporabljajo na koruznem
polju, tako da se očistijo zemlje in njenih ostankov preden
zapustijo žarišče napada,
g) odstranjevanje samoniklih rastlin koruze na poljih, kjer se
koruza ne prideluje,
h) zgostitev namestitve feromonskih vab.
8. člen
(ukrepi v varnostnem območju)
V varnostnem območju velja poleg zgostitve
feromonskih vab tudi eden izmed naslednjih dveh ukrepov:
a) ustrezno kolobarjenje, tako da se koruza na istem zemljišču
lahko prideluje samo enkrat v dveh zaporednih letih, ali
b) ustrezen postopek zatiranja koruznega hrošča na koruznih poljih
v obdobju njegovega odlaganja jajčec v letu odkritja koruznega
hrošča in v naslednjem letu, v skladu s priporočili uprave.
9. člen
(ukrepi v varovalnem pasu)
V varovalnem pasu izvajalec uradnega sistematičnega
nadzora spremlja koruznega hrošča z zgoščeno namestitvijo
feromonskih vab.
10. člen
(ukrepi v območju ustalitve)
Na območju, kjer je koruzni hrošč ustaljen, veljajo
ukrepi iz a) in b) točke 8. člena tega pravilnika.
11. člen
(izjeme)
Na podlagi izsledkov spremljanja koruznega hrošča v
Republiki Sloveniji iz 4. člena tega pravilnika ter ob upoštevanju
mednarodnih informacij o spremljanju koruznega hrošča, še zlasti iz
sosednjih držav, kjer se koruzni hrošč pojavlja ob meji z Republiko
Slovenijo, lahko uprava izjemoma dovoli naslednja odstopanja:
ne glede na določbe a) točke 7. člena tega pravilnika se prepove
premeščanje svežih rastlin koruze in njenih svežih delov le v
obdobju največjega naleta, ki ga določi pooblaščeni
laboratorij;
ne glede na določbe d) točke 7. člena tega pravilnika se dovoli
pridelovanje koruze enkrat v dveh zaporednih letih na istem
zemljišču, če se pridelava dopolnjuje z uporabo ustreznih
fitofarmacevtskih sredstev, registriranih za tretiranje ličink
koruznega hrošča;
ne glede na določbe e) točke 7. člena in b) točke 8. člena tega
pravilnika se ustrezen postopek zatiranja koruznega hrošča izvede
le v naslednjem letu, z uporabo ustreznih fitofarmacevtskih
sredstev, registriranih za tretiranje ličink koruznega hrošča;
ne glede na določbe 8. člena tega pravilnika se dovoli pridelovanje
koruze vsako leto na istem zemljišču, če se dopolnjuje z uporabo
ustreznih fitofarmacevtskih sredstev, registriranih za tretiranje
ličink koruznega hrošča, in če se koruza prideluje kot strniščni
posevek, ki se ne poseje pred 1. julijem.
IV. NALOGE, POOBLASTILA IN
OBVEŠČANJE
12. člen
(naloge in pooblastila)
(1) Predstojnik uprave odobri program posebnega
nadzora koruznega hrošča, v skladu s pravilnikom, ki ureja
izvajanje uradnih sistematičnih raziskav na posebno nadzorovanih
območjih, ki podrobneje opredeli območja in obseg spremljanja
koruznega hrošča.
(2) Sistematične raziskave oziroma posebni nadzor iz tega člena
izvajajo v skladu s tretjim odstavkom 3. člena tega pravilnika:
izvajalci javnih pooblastil po zakonu, ki ureja zdravstveno varstvo
rastlin,
pooblaščeni izvajalci javne službe zdravstvenega varstva
rastlin,
fitosanitarni inšpektorji,
pooblaščene uradne osebe z uprave.
(3) Laboratorijske preiskave koruznega hrošča in feromonskih vab,
opravlja pooblaščeni laboratorij v skladu s predpisom o tehničnih
in organizacijskih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati laboratoriji
za izvajanje diagnostičnih preiskav na področju zdravstvenega
varstva rastlin.
(4) V spremljanje koruznega hrošča lahko uprava vključi tudi druge
organe, organizacije in službe, ki delujejo na področju kmetijstva,
v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo rastlin.
(5) Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega pravilnika opravljajo
fitosanitarni inšpektorji, v skladu z zakonom o zdravstvenem
varstvu rastlin.
(6) Za koordinacijo, poročanje in izmenjavo informacij skrbi
uprava.
13. člen
(obveščanje in poročanje)
(1) Izvajalci uradne sistematične raziskave o
najdbah koruznega hrošča sproti poročajo upravi, ki izsledke redno
objavlja na svoji spletni strani in o njih obvešča razmejena
območja na krajevno običajen način, še zlasti glede razširjenosti
koruznega hrošča, obdobja naleta in uvedenih ukrepov za njegovo
širjenje oziroma zatiranje.
(2) Uprava vsako leto do 31. decembra posreduje Evropski komisiji
in drugim državam članicam Evropske unije naslednje
informacije:
o izsledkih sistematičnih raziskav iz 3. člena tega pravilnika,
o razmejenih območjih napada v obliki zemljevidov v ustreznih
merilih,
o obdobju naleta z utemeljitvijo določitve tega obdobja v skladu z
drugim odstavkom 4. člena tega pravilnika;
o ustreznem postopku zatiranja na razmejenih območjih v skladu z e)
točko 7. člena in b) točko 8. člena tega pravilnika.
V. KONČNA DOLOČBA
14. člen
(začetek veljavnosti)
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi
v Uradnem listu Republike Slovenije.
Ljubljana, dne 23. februarja
2004. |
|
mag. Franc But l. r.
Minister
za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
|
* Ta pravilnik vsebinsko povzema Odločbo Komisije
št. 2003/766/ES
Avtor: ZŽI