Predstavitev zakonodajnih predlogov za izvajanje skupne kmetijske politike v obdobju 2028–2034

Evropska komisija z zakonodajnim paketom, katerega del je tudi Skupna kmetijska politika, pomembno spreminja ustroj in strukturo večletnega finančnega okvirja. Ključna novost je združitev obstoječih skladov za financiranje ukrepov kohezijske politike, skupne kmetijske politike, skupne ribiške politike in notranje varnosti v enoten instrument.

 

Predstavnica Generalnega direktorata za kmetijstvo in razvoj podeželja pri Evropski komisiji Branka Tome je javnosti predstavila zakonodajne predloge za izvajanje skupne kmetijske politike v okviru novega večletnega finančnega okvirja za obdobje 2028–2034. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano vse spremembe podrobno proučuje in jih bo skupaj z odzivi deležnikov, združilo v uradno stališče Republike Slovenije.

 

Po sprejemu zakonodajnih predlogov bo sledila priprava programskih dokumentov za obdobje 2028–2034, ki jih bodo morale države članice posredovati Evropski komisiji leta 2027. Da bi v enotni nacionalni načrt lahko celovito umestili razvojne potrebe kmetijsko-prehranskega sistema, MKGP pripravlja dokument Vizija Naše kmetijstvo in hrana v 2040, ki bo podala strateške usmeritve razvoja za celotni kmetijsko-prehranski sistem in bo s tem ključna osnova za programiranje.

Več o novostih na povezavi.

Z EU komisijo o odprtih vprašanjih EUDR uredbe

V okviru razprave o odprtih vprašanjih, povezanih z Uredbo EU o proizvodih brez krčenja gozdov (EUDR), so se predstavniki združenja CAOBISCO in Evropske komisije osredotočili na aktualne izzive in pričakovane spremembe. Kljub nekaterim pobudam za dodatno odložitev začetka uporabe uredbe, datum njene uveljavitve za zdaj ostaja nespremenjen: 30. december 2025 za velika podjetja ter 30. junij 2026 za mala in srednje velika podjetja. 

Evropska komisija pripravlja novo posodobitev smernic, v katerih bodo podrobneje obravnavana nekatera odprta vprašanja, hkrati pa se pričakujejo dodatne poenostavitve v okviru t. i. paketa poenostavitev. Poleg tega je v pripravi delegirani akt, ki bo vseboval tehnične spremembe in pojasnila glede seznama proizvodov, ki vsebujejo, so bili hranjeni z ali izdelani iz relevantnih surovin (govedo, kakav, kava, olje palme, kavčuk, soja in les). 

Namen predpisa je jasneje opredeliti, kateri proizvodi niso zajeti v uredbi, s čimer naj bi se preprečile težave na mejah EU ter zmanjšali administrativni stroški za gospodarske subjekte in pristojne organe. Vsebinski komentarji predstavnikov Komisije za zdaj še niso bili podani, saj potekajo usklajevanja z državami članicami.

Nova obveznost »obvezna božičnica«, o kateri je vlada včeraj razpravljala, bo bistveno poslabšala pogoje poslovanja slovenskega gospodarstva. In to prav v obdobju, ko se znižujeta realen izvoz in število delovno aktivnih in slovenska gospodarska rast zaostaja za evropsko. Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) opozarja, da bi to lahko ogrozilo delovna mesta v marsikaterem podjetju, ki se bori za poslovanje. V teh primerih se ne bomo več pogovarjali o izplačilu božičnice, temveč o izplačilu plač in nevarnosti izgube delovnih mest. 

»Nihče ni proti nagrajevanju zaposlenih. Na GZS podpiramo božičnico v podjetjih, kjer je to glede na razmere na trgu in v poslovanju mogoče. Ne moremo pa pristati na obvezno božičnico, saj si vsa podjetja tega enostavno glede na zahtevne razmere pri poslovanju ne morejo privoščiti. S tem tudi tvegamo dodatno selitev delovnih mest v druge države, čemur smo v industriji in delu tržnih storitvenih dejavnosti priča že zadnje leto dni,« je jasen glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček, ki dodaja, da so podjetja v zadnjih letih bila obremenjena z več kot desetimi novimi davščinami. 

Kot poudarja Gorenšček, »GZS podpira vse rešitve, ki dajejo podjetjem avtonomijo pri izplačevanju dohodkov zaposlenim in so spodbujene z ugodno davčno obravnavo. Zato bi bilo treba razbremeniti nagrado za poslovno uspešnost do 2-kratnika povprečne plače posameznika, ki bi bila prosta tako dohodnine kot socialnih prispevkov.« Sprašuje se, »ali se vlada sploh zaveda resnosti situacije v slovenskem gospodarstvu v prvi polovici leta. Kako lahko vlada o tem odloča, še preden se je s tem seznanil in obravnaval Ekonomsko socialni svet.« 

 

Glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc pojasnjuje, da »obvezna božičnica, ki se je kot ideja pojavila s strani vladnih predstavnikov, nima vsebinske podlage v poslovanju slovenskega gospodarstva, ki se vsakodnevno bori na trgu s tujo konkurenco. Uspešna slovenska podjetja že danes izplačujejo bonuse, božičnice in druge oblike nagrad iz poslovne uspešnosti, ki pa so vezane na dobro poslovanje podjetij. Družbe, ki poslujejo slabše, teh nagrad niso sposobne izplačevati. To pomeni, da tržni mehanizem vodi do tega, da bolj sposobni zaposleni delajo v družbah, ki so na trgu gospodarsko uspešne. Obvezna božičnica bi pomenila gospodarsko prisilo v napačnem času in bi ogrozila dolgoročno konkurenčnost delovnih mest v Sloveniji, še posebej na področju predelovalnih dejavnosti in turizma.« 

V obdobju enega leta je bilo število delovno aktivnih v Sloveniji v juliju nižje za 3.600. V predelovalnih in povezanih dejavnosti je število padlo za 5.200. Upadlo je tudi v gradbeništvu in trgovini, in sicer za okoli 1.400 v vsaki dejavnosti. Še večji upad na ravni Slovenije je preprečilo pretežno zaposlovanje v dejavnostih, kjer je država največji zaposlovalec: v dejavnostih javne uprave, izobraževanja in zdravstva ter socialnega varstva je število delovno aktivnih poraslo za 4.300. 

Ivanc poudarja, da bi bil »vpliv na javne finance pri uvedbe obvezne božičnice negativen, ker bi to dodatno dvignilo stroške dela v sektorju država, ki že letos močno rastejo na osnovi rasti plač v sektorju država in zaposlovanja. Rast plač je še enkrat višja kot v zasebnem sektorju, pri čemer ne temelji na produktivnosti, temveč na dogovoru Vlade s sindikati javnega sektorja iz lanskega leta, ko so bile gospodarske okoliščine povsem drugačne.«