Zakon o inšpekcijskem nadzoru (ZIN) - UL 56/2002
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena
in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN)
Razglašam zakon o inšpekcijskem nadzoru (ZIN), ki
ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 11. junija
2002.
Ljubljana, dne 20. junija 2002. |
|
Predsednik
Republike Slovenije
Milan Kučan l. r.
|
Z A K O N
O INŠPEKCIJSKEM NADZORU (ZIN)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
Ta zakon ureja splošna načela inšpekcijskega
nadzora, organizacijo inšpekcij, položaj, pravice in dolžnosti
inšpektorjev, pooblastila inšpektorjev, postopek inšpekcijskega
nadzora, inšpekcijske ukrepe in druga vprašanja, povezana z
inšpekcijskim nadzorom.
2. člen
(inšpekcijski nadzor)
Inšpekcijski nadzor je nadzor nad izvajanjem
oziroma spoštovanjem zakonov in drugih predpisov.
Inšpekcijski nadzor izvršujejo inšpektorice oziroma inšpektorji (v
nadaljnjem besedilu: inšpektorji) kot uradne osebe s posebnimi
pooblastili in odgovornostmi.
3. člen
(uporaba zakona)
Za inšpekcije, katerih delovanje urejajo posebni
zakoni, se ta zakon uporablja samo glede tistih vprašanj, ki niso
urejena s posebnimi zakoni.
Glede vseh postopkovnih vprašanj, ki niso urejena s tem zakonom ali
s posebnim zakonom iz prejšnjega odstavka, se uporablja zakon, ki
ureja splošni upravni postopek.
Ta zakon, razen določb o organizaciji (od 8. do vključno 11.
člena), se uporablja tudi za inšpekcijski nadzor, ki ga izvajajo
organi lokalnih skupnosti, kolikor ni z zakonom, ki ureja lokalno
samoupravo, ali z drugim zakonom določeno drugače.
Ta zakon se ne uporablja za upravno inšpekcijo, proračunsko
inšpekcijo, obrambno inšpekcijo in druge oblike notranjega
upravnega nadzora nad poslovanjem državnih organov in organov
lokalnih skupnosti.
II. NAČELA
4. člen
(načelo samostojnosti)
Inšpektorji so pri opravljanju nalog inšpekcijskega
nadzora v okviru svojih pooblastil samostojni.
5. člen
(načelo varstva javnega interesa
in varstva zasebnih interesov)
Inšpektorji opravljajo naloge inšpekcijskega
nadzora z namenom varovanja javnega interesa ter interesov pravnih
in fizičnih oseb.
6. člen
(načelo javnosti)
Inšpektorji obveščajo javnost o svojih ugotovitvah
ter ukrepih, če je to potrebno, da se zavarujejo pravice pravnih
ali fizičnih oseb, ter v primerih, kadar je to potrebno za
zagotovitev spoštovanja pravnega reda oziroma njihovih odločb.
7. člen
(načelo sorazmernosti)
Inšpektorji morajo opravljati svoje naloge tako, da
pri izvrševanju svojih pooblastil posegajo v delovanje pravnih in
fizičnih oseb le v obsegu, ki je nujen za zagotovitev učinkovitega
inšpekcijskega nadzora.
Pri izbiri ukrepov inšpektor ob upoštevanju teže kršitve izreče
ukrep, ki je za zavezanca ugodnejši, če je s tem dosežen namen
predpisa.
Pri določitvi roka za odpravo nepravilnosti mora inšpektor
upoštevati težo kršitve, njene posledice za javni interes in
okoliščine, od katerih je odvisno, v kolikšnem času lahko fizična
ali pravna oseba, pri kateri inšpektor opravlja nadzor (v
nadaljnjem besedilu: zavezanec), ob dolžni skrbnosti odpravi
nepravilnosti.
III. ORGANIZACIJA
8. člen
(organizacija inšpekcij)
Inšpektorji delujejo v okviru inšpekcij, ki se
organizirajo za posamezno upravno področje.
Inšpekcije delujejo v inšpektoratih, ki imajo status samostojnega
organa v sestavi ministrstva. Če v inšpektoratu deluje več
inšpekcij, se oblikujejo ustrezne notranje organizacijske
enote.
Izjemoma lahko inšpekcija deluje v organu v sestavi, ki ni
inšpektorat, če tako določa poseben zakon ali uredba.
9. člen
(vodenje inšpekcije)
Predstojnica oziroma predstojnik (v nadaljnjem
besedilu: predstojnik) inšpektorata je glavna inšpektorica oziroma
glavni inšpektor (v nadaljnjem besedilu: glavni inšpektor).
Če je v inšpektoratu organiziranih več inšpekcij, vodi delo
posamezne inšpekcije direktorica oziroma direktor (v nadaljnjem
besedilu: direktor) inšpekcije.
Če inšpekcija deluje v organu v sestavi, ki ni inšpektorat, vodi
delo inšpekcije direktor inšpekcije.
10. člen
(pristojnost glavnega
inšpektorja)
Glavni inšpektor vodi in predstavlja inšpektorat,
organizira in koordinira delo inšpektorjev ter v okviru svojih
pooblastil odgovarja za zakonitost, kakovost in učinkovitost dela
inšpekcije.
11. člen
(koordinacija delovanja
inšpekcij)
Za medsebojno koordinacijo dela različnih inšpekcij
se ustanovi Inšpekcijski svet kot stalno medresorsko delovno
telo.
Člani Inšpekcijskega sveta so glavni inšpektorji in direktorji
inšpekcij oziroma drugi predstavniki organov v sestavi, v katerih
se opravlja inšpekcijski nadzor.
Inšpekcijski svet na področjih, kjer je za doseganje večje
učinkovitosti in delovanja inšpekcij potrebno usklajeno ravnanje
več inšpekcij, usklajuje načrte dela inšpekcij, načrtuje skupno
izvajanje nalog inšpekcijskega nadzora različnih inšpekcij ter
predlaga oblikovanje skupin inšpektorjev pri skupnem izvajanju
nalog ter o načinu njihovega dela. Inšpekcijski svet tudi obravnava
skupna vprašanja, povezana s problemi pri delovanju inšpekcij, in o
tem obvešča vlado. Inšpekcijski svet usklajuje reševanje
organizacije, prostorske, materialne, finančne in administrativne
problematike delovanja območnih enot in izpostav inšpektoratov.
Vprašanja, povezana z delom Inšpekcijskega sveta, se uredijo v
poslovniku, ki ga sprejme Inšpekcijski svet v soglasju z vlado.
IV. POLOŽAJ, PRAVICE IN DOLŽNOSTI
INŠPEKTORJEV
12. člen
(pogoji za opravljanje nalog
inšpekcijskega nadzora)
Če ni s predpisi o posamezni inšpekciji drugače
določeno, je lahko za inšpektorja imenovana oseba, ki ima:
univerzitetno ali visoko strokovno izobrazbo,
najmanj pet let delovnih izkušenj,
strokovni izpit za inšpektorja.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je lahko za inšpektorja
imenovana oseba, ki nima strokovnega izpita za inšpektorja, če ima
opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka.
Inšpektor iz prejšnjega odstavka mora opraviti strokovni izpit za
inšpektorja v roku enega leta od dneva imenovanja za
inšpektorja.
Inšpektor, ki nima strokovnega izpita za inšpektorja, ne sme
izdajati odločb, lahko pa opravlja dejanja v postopku pred izdajo
odločbe.
Inšpektor se mora stalno usposabljati za opravljanje svojih nalog v
skladu s programom, ki ga izda glavni inšpektor oziroma direktor
inšpekcije.
13. člen
(razrešitev v primeru, da
inšpektor strokovnega izpita ne opravi)
Inšpektor se razreši, če v predpisanem roku iz
razlogov, ki so na njegovi strani, ne opravi strokovnega
izpita.
Glede posledic razrešitve se uporabljajo določbe zakona, ki ureja
delovna razmerja v državnih organih, in sicer tiste določbe, ki
veljajo za primere ugotovitve nesposobnosti za opravljanje
dela.
Inšpektor se razreši v skladu z določbami tega člena tudi v
primeru, da se inšpektor po svoji krivdi ne usposablja po
programu.
14. člen
(varovanje položaja
inšpektorja)
Inšpektorja se ne sme zaradi delovnih potreb brez
njegovega soglasja premestiti na drugo delovno mesto, za katero ni
določeno izvrševanje inšpekcijskih pooblastil.
15. člen
(omejitev opravljanja
dejavnosti)
Inšpektor ne sme opravljati dejavnosti oziroma ne
sme opravljati dela za drugega delodajalca na področju, na katerem
opravlja naloge inšpekcijskega nadzora, razen če gre za znanstveno
ali pedagoško delo.
16. člen
(varovanje poslovne in druge
tajnosti ter tajnosti vira)
Inšpektor mora varovati tajnost, s katero se
seznani pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora. Dolžnost
varovanja tajnosti traja tudi po prenehanju delovnega razmerja
inšpektorja.
Inšpektor je dolžan varovati tajnost vira prijave in vira drugih
informacij, na podlagi katerih opravlja inšpekcijski nadzor.
17. člen
(posebne odgovornosti
inšpektorjev)
Inšpektor je posebej odgovoren:
če pri opravljanju nalog nadzora opusti izvršitev nalog oziroma ne
sprejme ustreznih ukrepov, ki jih je skladno z zakonom dolžan
izvršiti oziroma sprejeti;
če ne poda prijave oziroma ne obvesti pristojnih organov o kršitvah
zakonov ali drugih predpisov, ki jih je ugotovil pri izvrševanju
nalog inšpekcijskega nadzora,
če opravlja dejavnost oziroma dela iz 15. člena tega zakona.
Kršitve posebnih odgovornosti so težje disciplinske kršitve.
Inšpektor, proti kateremu je uveden disciplinski postopek zaradi
težje disciplinske kršitve, ne sme do dokončnosti odločbe o
disciplinski odgovornosti opravljati nalog inšpekcijskega
nadzora.
V. POOBLASTILA
INŠPEKTORJA
18. člen
(opravljanje nalog inšpekcijskega
nadzora)
Inšpektor samostojno opravlja naloge inšpekcijskega
nadzora, vodi upravni postopek ter izdaja odločbe in sklepe v
upravnem postopku.
Pooblastilo za opravljanje nalog inšpekcijskega nadzora se izkazuje
s službeno izkaznico in značko. Izkaznico in značko izda minister,
pristojen za področje, na katerem deluje inšpekcija, v soglasju z
ministrom, pristojnim za upravo.
Splošno obliko izkaznice in značke ter postopek za njuno izdajo
predpiše minister, pristojen za upravo, če poseben zakon ne določa
drugače.
19. člen
(pooblastila inšpektorja)
Pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora ima
inšpektor pri fizični ali pravni osebi, pri kateri opravlja
inšpekcijski nadzor, pravico:
pregledati prostore, objekte, postroje, naprave, delovna sredstva,
napeljave, predmete, blago, snovi, poslovne knjige, pogodbe,
listine in druge dokumente ter poslovanje in dokumentacijo državnih
organov, gospodarskih družb, zavodov, drugih organizacij in
skupnosti ter zasebnikov,
pregledati poslovne knjige, pogodbe, listine in druge dokumente ter
poslovanje in dokumentacijo, kadar se vodijo in hranijo na
elektronskem mediju ter zahtevati izdelavo njihove pisne oblike, ki
mora verodostojno potrjevati elektronsko obliko,
zaslišati stranke in priče v upravnem postopku,
pregledati listine, s katerimi lahko ugotovi istovetnost oseb,
brezplačno pridobiti in uporabljati osebne in druge podatke iz
uradnih evidenc in drugih zbirk podatkov, ki se nanašajo na
zavezanca in ki so potrebni za izvedbo inšpekcijskega nadzora,
brezplačno vzeti vzorce blaga in opraviti preiskave vzetih
vzorcev,
brezplačno vzeti vzorce materialov in opreme za potrebe
preiskav,
fotografirati ali posneti na drug nosilec vizualnih podatkov osebe,
prostore, objekte, postroje, napeljave in druge predmete iz prve
alinee,
reproducirati listine, avdiovizualne zapise in druge dokumente,
zaseči predmete, dokumente in vzorce v zavarovanje dokazov,
opraviti druga dejanja, ki so v skladu z namenom inšpekcijskega
nadzora.
Pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora lahko inšpektor za
največ 15 dni odvzame dokumentacijo, ki jo potrebuje za
obravnavanje dejanskega stanja v obravnavani zadevi, če meni, da
obstaja utemeljen sum kršitev zakonov ali drugih predpisov, in če s
tem ne ovira dejavnosti fizične ali pravne osebe. O odvzemu
dokumentacije izda inšpektor potrdilo. Dokumentacije državnih
organov, ki je določena kot tajna, inšpektor ne sme odvzeti.
Vlada lahko z uredbo podrobneje uredi način izvrševanja pooblastil
inšpektorjev.
20. člen
(vstop v prostore, objekte in k
napravam zavezanca)
Inšpektor ima pravico brez predhodnega obvestila
ter brez dovoljenja zavezanca oziroma njegove odgovorne osebe, ne
glede na delovni čas, vstopiti v prostore in objekte ter k opremi
in napravam iz prejšnjega člena, če z zakonom ni drugače
določeno.
Zavezanec lahko inšpektorju, ki nima odločbe pristojnega sodišča,
odkloni vstop v stanovanjske prostore.
Če zavezanec brez upravičenih razlogov (prvi odstavek tega člena)
ne dovoli vstopa v prostore ali objekte, kjer se dejavnost
opravlja, ima inšpektor pravico vstopiti v prostor mimo volje
zavezanca ob pomoči policije. Stroške vstopa in morebitno škodo, ki
pri tem neizogibno nastane, nosi zavezanec.
21. člen
(vstop v poslovne in druge
prostore, ki ne pripadajo zavezancu)
Lastnica oziroma lastnik (v nadaljnjem besedilu:
lastnik) ali posestnica oziroma posestnik (v nadaljnjem besedilu:
posestnik) poslovnih, proizvodnih ali drugih prostorov in
zemljišča, ki jih je v okviru postopka inšpekcijskega nadzora
potrebno ogledati, ker obstaja utemeljen sum, da zavezanec v njih
opravlja dejavnosti ali da se tam nahajajo stvari zavezanca, ki so
predmet inšpekcijskega nadzora, mora dopustiti, da se opravi
ogled.
Oseba iz prejšnjega odstavka sme odkloniti ogled v primeru:
da gre za stanovanjske prostore, pa inšpektor nima ustrezne sodne
odločbe,
da bi z ogledom spravila sebe v hudo sramoto, občutno premoženjsko
škodo ali v kazenski pregon,
da bi z ogledom prekršila dolžnost ali pravico varovati poslovno,
poklicno, umetniško ali znanstveno tajnost, ali
v drugih primerih, pri katerih bi z ogledom bila kršena dolžnost,
da mora ohraniti kot tajnost tisto, kar je izvedela kot duhovnik,
odvetnik, zdravnik oziroma pri opravljanju drugega poklica ali
dejavnosti, ki vsebuje enako obveznost.
Če oseba iz prvega odstavka tega člena brez opravičenih razlogov ne
dovoli ogleda, se zoper njo lahko uporabijo enaki ukrepi, kot zoper
pričo, ki noče pričati, če pa kljub temu ne dovoli ogleda, se lahko
ogled opravi tudi proti njeni volji.
Če oseba iz prvega odstavka tega člena brez opravičenih razlogov ne
dovoli ogleda ali te osebe ni mogoče najti, pa obstaja nevarnost,
da bi bili dokazi, ki se predvidoma nahajajo v prostorih iz prvega
odstavka tega člena uničeni ali odtujeni, preden bi bilo mogoče
opraviti ogled teh prostorov, lahko inšpektor te prostore zapečati
do oprave ogleda, vendar največ za sedem dni oziroma do trenutka,
ko se ta oseba najde. O tem izda inšpektor poseben sklep.
22. člen
(pregled stanovanjskih prostorov
zavezanca)
Če mora inšpektor pri opravljanju nalog
inšpekcijskega nadzora pregledati posamezne prostore v stanovanju,
pa temu lastnik oziroma uporabnik nasprotuje, si mora za pregled
teh prostorov pridobiti odločbo pristojnega sodišča.
Sodišče dovoli ogled prostorov iz prejšnjega odstavka, če obstajajo
razlogi za sum,
da se v stanovanju opravlja nedovoljena dejavnost,
da se v stanovanju opravlja dejavnost v nasprotju s predpisi,
da se v stanovanju hranijo predmeti, živali ali druge stvari v
nasprotju s predpisi, ali
da bodo pri ogledu stanovanja oziroma posameznih stvari v
stanovanju ugotovljene druge kršitve predpisov.
Pri pregledu stanovanjskega prostora v skladu s prejšnjim odstavkom
morata biti navzoči dve polnoletni osebi kot priči. Pregled
stanovanjskega prostora je omejen na del stanovanjskega prostora,
ki ga je treba pregledati za dosego namena inšpekcijskega
nadzora.
23. člen
(nemoteno opravljanje nalog
inšpekcijskega nadzora)
Zavezanec mora inšpektorju omogočiti nemoteno
opravljanje nalog inšpekcijskega nadzora.
Če inšpektor pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora naleti na
fizični odpor ali če tak odpor pričakuje, lahko zahteva pomoč
policije.
Policisti nudijo pomoč inšpektorjem skladno z določbami zakona, ki
ureja policijo.
VI. POSTOPEK PRI OPRAVLJANJU
NALOG INŠPEKCIJSKEGA NADZORA
24. člen
(stranke v postopku)
Inšpektor mora obravnavati prijave, pritožbe,
sporočila in druge vloge v zadevah iz svoje pristojnosti in
vlagatelje na njihovo zahtevo obvestiti o svojih ukrepih.
Ne glede na določbe zakona o splošnem upravnem postopku mora
inšpektor obravnavati tudi anonimne prijave, razen če iz okoliščin
izhaja sum, da so prijave neresne oziroma lažne.
V postopku inšpektorja ima položaj stranke v postopku zavezanec.
Vlagateljica oziroma vlagatelj (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj)
pobude, prijave, sporočila ali druge vloge nima položaja
stranke
25. člen
(pooblastilo za opravljanje
posameznih dejanj v postopku)
Posamezna dejanja v postopku pred izdajo odločbe v
inšpekcijskih zadevah, zlasti ugotavljanje dejstev in okoliščin,
pomembnih za odločitev, lahko po pooblastilu glavnega inšpektorja
opravljajo tudi druge uradne osebe, zaposlene v inšpekciji.
Uradne osebe iz prejšnjega odstavka nimajo inšpekcijskih pooblastil
in tudi ne morejo izdajati odločb in sklepov, s katerimi se ustavi
postopek.
26. člen
(opravljanje strokovnih del v
inšpekcijskih zadevah)
Posamezna strokovna dela v inšpekcijskih zadevah
lahko opravljajo specializirane organizacije, zavodi ali
posamezniki, kadar to ni v nasprotju z javnim interesom ali
interesi udeležencev postopka.
27. člen
(odvzem pooblastila za vodenje
postopka)
Glavni inšpektor lahko odvzame pooblastilo za
vodenje že začetega postopka inšpektorju in zadevo dodeli drugemu
inšpektorju ali sam prevzame vodenje postopka le v primeru,
da je podan izločitveni razlog po zakonu, ki ureja splošni upravni
postopek, ali
ko je uveden disciplinski postopek zoper inšpektorja.
28. člen
(ustavitev postopka)
V primeru, da je v postopku inšpekcijskega nadzora
ugotovljeno, da zavezanec ni storil kršitve zakona ali drugega
predpisa, inšpektor ustavi postopek s sklepom. V obrazložitvi
sklepa inšpektor navede obseg opravljenega nadzora in razloge za
ustavitev postopka.
V obrazložitvi odločbe, s katero inšpektor naloži zavezancu
določene ukrepe, se navede tudi obseg opravljenega nadzora in
ugotovitve, v katerih delih nadzora je inšpektor ugotovil, da
zavezanec ni kršil predpisov.
29. člen
(pravice in dolžnosti zavezanca v
postopku inšpekcijskega nadzora)
Inšpekcijski nadzor se lahko predhodno najavi.
Zavezanec, njegova zakonita ali statutarna zastopnica oziroma
zastopnik (v nadaljnjem besedilu: zastopnik), pooblaščenka oziroma
pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu: pooblaščenec) in odgovorna
oseba zavezanca lahko prisostvujejo opravljanju nalog
inšpekcijskega nadzora, razen v primeru, ko inšpektor oceni, da bi
njihova prisotnost ovirala učinkovitost inšpekcijskega nadzora; o
tem izda inšpektor poseben sklep.
Odgovorna oseba zavezanca mora dati na zahtevo inšpektorja in v
roku, ki ga določi inšpektor, pisno pojasnilo in izjavo v zvezi s
predmetom nadzora.
V primeru, da pri postopku inšpekcijskega nadzora nad zavezancem,
ki je pravna oseba oziroma samostojna podjetnica oziroma samostojni
podjetnik (v nadaljnjem besedilu: samostojni podjetnik), ni
prisoten sam samostojni podjetnik oziroma zakoniti zastopnik,
statutarni zastopnik ali pooblaščenec zavezanca, lahko inšpektor
opravi vsa dejanja v postopku in izvede vse dokaze, ne da bi bila
pri tem potrebna navzočnost teh oseb.
Če ne gre za nujne in neodložljive ukrepe, inšpektor v primeru iz
prejšnjega odstavka tega člena pred izdajo odločbe pošlje zavezancu
zapisnik in ga pozove, da se v določenem roku, ki ne sme biti
krajši od 48 ur, pisno ali ustno izjavi o ugotovljenih dejstvih in
okoliščinah. Poziv se zavezancu v tem primeru vroči tako, da se ga
izroči kateremu od zaposlenih oziroma, če to ni mogoče, pusti v
objektu. Po preteku tega roka inšpektor izda odločbo, ne da bi bilo
potrebno dodatno zaslišanje stranke.
Če je inšpektor odredil odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti
ter zavezancu določil rok za njihovo odpravo, mora zavezanec o
odpravljenih nepravilnostih takoj obvestiti inšpektorja.
30. člen
(pritožba zoper odločbo
inšpektorja)
Pritožba zoper odločbo inšpektorja ne zadrži njene
izvršitve, če s posebnim zakonom ni drugače določeno.
31. člen
(stroški inšpekcijskega
postopka)
Stroške inšpekcijskega postopka, ki so bili nujni
za ugotovitev dejstev, ki dokazujejo, da je zavezanec kršil zakon
ali drug predpis, trpi zavezanec.
Če se inšpekcijski postopek ustavi v skladu s prvim odstavkom 28.
člena tega zakona, trpi stroške inšpekcijskega postopka organ.
Organ trpi tudi stroške dejanj oziroma opravil v inšpekcijskem
postopku, ki se nanašajo na tisti del nadzora, pri katerem niso
bile ugotovljene nepravilnosti.
Če je bil inšpekcijski postopek izveden na podlagi lažne prijave,
trpi stroške postopka iz prejšnjega odstavka prijavitelj.
VII. UKREPI INŠPEKTORJEV
32. člen
(ukrepi inšpektorjev)
Če inšpektor pri opravljanju nalog inšpekcijskega
nadzora ugotovi, da je kršen zakon ali drug predpis oziroma drug
akt, katerega izvajanje nadzoruje, ima pravico in dolžnost:
odrediti ukrepe za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti v roku,
ki ga sam določi,
izvesti postopke v skladu z zakonom o prekrških,
podati kazensko ovadbo za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni
dolžnosti,
predlagati pristojnemu organu sprejem ukrepov,
odrediti druge ukrepe in opraviti dejanja, za katere je pooblaščen
z zakonom ali drugim predpisom.
Če inšpektor ugotovi, da si je zavezanec pridobil s storitvijo
kaznivega dejanja ali prekrška premoženjsko korist, pristojnemu
organu predlaga njen odvzem.
V primeru, da inšpektor pri opravljanju nalog inšpekcijskega
nadzora ugotovi kršitev zakona ali drugega predpisa oziroma akta,
katerega izvajanje nadzoruje druga inšpekcija, sam ugotovi dejansko
stanje ter o svojih ugotovitvah sestavi zapisnik, ki ga skupaj s
predlogom za ukrepanje posreduje pristojni inšpekciji.
33. člen
(preventivni ukrepi inšpektorjev
ter opozorila)
Inšpekcije s ciljem preventivnega ukrepanja:
odgovarjajo na pisna vprašanja posameznikov, podjetij in
institucij, ki se nanašajo na delovanje inšpekcije,
preko medijev obveščajo javnost o ugotovljenih nepravilnostih ter o
posledicah kršitev zakonov in drugih predpisov,
na druge načine delujejo v smislu osveščanja javnosti.
Če inšpektor pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora odkrije
nepravilnosti in oceni, da je glede na pomen dejanja opozorilo
zadosten ukrep, ima pravico, da najprej le ustno opozori na
nepravilnosti ter na njihove posledice in določi rok za njihovo
odpravo.
Svoje ugotovitve, izrečeno opozorilo ter rok za odpravo
pomanjkljivosti navede v zapisniku. Če nepravilnosti niso
odpravljene v določenem roku, izreče inšpektor druge ukrepe v
skladu z zakonom.
34. člen
(posebni ukrepi
inšpektorjev)
Če zavezanec v roku, ki ga določi inšpektor, ne
odpravi ugotovljenih nepravilnosti in pomanjkljivosti, lahko
inšpektor z odločbo začasno, do odločitve pristojnega organa,
prepove opravljanje dejavnosti oziroma odvzame predmete ali
dokumentacijo, ki jih zavezanec uporablja za kršitve ali so s
kršitvami nastali.
Inšpektor začasno, do odločitve pristojnega organa, prepove
opravljanje dejavnosti oziroma odvzame predmete ali dokumentacijo,
ki jih zavezanec uporablja za kršitve ali so s kršitvami nastali,
ne da bi prej določil rok za odpravo nepravilnosti, če je to
potrebno, da bi se odvrnila neposredna nevarnost za življenje ali
zdravje ljudi in živali ali za nastanek škode v naravnem oziroma
življenjskem okolju in na premoženju.
Inšpektor lahko z odločbo začasno odvzame predmete ali
dokumentacijo, ki jih zavezanec uporablja za kršitve ali so s
kršitvami nastali, tudi v primeru, ko ugotovi, da kljub izdani
odločbi zavezanec ponovi kršitev.
V primerih iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena mora
inšpektor nemudoma začeti postopek pred pristojnim organom.
35. člen
(ukrepi, povezani s prepovedjo
opravljanja dejavnosti)
Inšpektor, ki v skladu s prvim in drugim odstavkom
prejšnjega člena prepove opravljanje dejavnosti, ima pravico
odrediti zapečatenje poslovnih ali proizvodnih prostorov, objektov
ali drugih prostorov, v katerih se opravlja dejavnost, oziroma
delovnih sredstev, naprav in opreme, s katero se opravlja
dejavnost.
V primeru, da zavezanec ne spoštuje odločbe o prepovedi opravljanja
dejavnosti, izdane v skladu s prvim in drugim odstavkom prejšnjega
člena, lahko inšpektor z odločbo naloži podjetjem, ki so pristojna
za distribucijo električne energije, vode, plina ter za
telekomunikacijske zveze, da zavezancu v roku treh dni ustavijo
njihovo dobavo, oziroma, da zavezancu prekinejo telekomunikacijske
zveze. Ta ukrep mora biti izveden tako, da ne povzroči neposredne
škode na delovnih sredstvih ali izdelkih. Odločba se vroči tudi
zavezancu.
V odločbi iz prvega odstavka tega člena mora biti navedeno tudi
opozorilo, da bodo v primeru nespoštovanja te odločbe izrečeni
ukrepi iz drugega odstavka tega člena.
V primeru, ko inšpektor ugotovi nepravilnosti in z odločbo odredi
ukrepe, samostojni podjetniki in gospodarske družbe ne smejo za
zavezanca opravljati del, ki bi pomenila nadaljevanje kršitev
oziroma bi bila v nasprotju z odrejenimi ukrepi, če za izdane
ukrepe vedo oziroma bi glede na okoliščine zanje morali vedeti.
Inšpektor je dolžan poskrbeti, da so tretje osebe na ustrezen način
obveščene o ugotovljenih nepravilnostih.
36. člen
(ukrepi za varovanje pravic
drugih oseb)
Če inšpektor pri opravljanju nalog inšpekcijskega
nadzora ugotovi, da je zavezanec storil kršitev zakona ali drugih
predpisov, ki posega v pravice ali pravne koristi drugih pravnih
oziroma fizičnih oseb, je dolžan te osebe na njihovo zahtevo
seznaniti s svojimi ugotovitvami, izrečenimi ukrepi in drugimi
podatki, potrebnimi za uveljavljanje pravic prizadetih oseb.
Če meni, da je zaradi varovanja pravic drugih oseb to potrebno,
lahko inšpektor objavi oziroma odredi objavo svoje odločbe ali
njenega povzetka za določen čas na vidnem mestu v poslovnih
prostorih zavezanca, na vhodu v te poslovne prostore, v javnih
glasilih ali na drug primeren način. Stroške objave krije
zavezanec.
VIII. ODŠKODNINSKA
ODGOVORNOST
37. člen
(odškodninska odgovornost
države)
Republika Slovenija odgovarja za materialno škodo,
ki je bila zavezancu ali drugi osebi povzročena s protipravnim
dejanjem ali opustitvijo inšpektorja pri izvajanju nalog
inšpekcijskega nadzora.
V primeru iz prejšnjega odstavka ima Republika Slovenija nasproti
inšpektorju regresni zahtevek, če je bila škoda povzročena naklepno
ali iz hude malomarnosti.
Zavezanec ali tretja oseba lahko zahtevata povračilo škode
neposredno od inšpektorja le v primeru, ko je škoda nastala zaradi
kaznivega dejanja inšpektorja.
IX. KAZENSKE DOLOČBE
38. člen
Z denarno kaznijo 300.000 tolarjev, ki se izterja
na kraju samem, se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki:
ovira ali onemogoči vstop inšpektorja v prostore, objekte ali k
napravam (20. člen);
ne omogoči inšpektorju nemotenega opravljanja nalog inšpekcijskega
nadzora (23. člen);
na zahtevo inšpektorja in v roku, ki ga določi inšpektor, ne da
pisnega pojasnila in izjave v zvezi s predmetom nadzora (29.
člen);
ne spoštuje z odločbo odrejenih ukrepov inšpektorja;
ne odpravi pomanjkljivosti v roku, ki ga določi inšpektor (33.
člen);
ne objavi odločbe inšpektorja ali njenega povzetka v nasprotju z
odredbo inšpektorja (36. člen);
poškoduje, odstrani ali prikrije odločbo inšpektorja ali njen
povzetek, ki je javno objavljen (36. člen).
Z denarno kaznijo 100.000 tolarjev, ki se izterja na kraju samem,
se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba
pravne osebe.
Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev, ki se izterja na kraju samem,
se kaznuje za prekršek samostojni podjetnik posameznik, ki stori
dejanje iz prvega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo 100.000 tolarjev, ki se izterja na kraju samem,
se kaznuje za prekršek fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega
odstavka tega člena.
Kazen za prekršek iz prvega odstavka tega člena se lahko izreče
večkrat zapored.
39. člen
Z denarno kaznijo 100.000 tolarjev se kaznuje
fizična oseba, ki poda inšpekciji lažno prijavo.
40. člen
Če je s posebnim zakonom, ki ureja pristojnosti
posamezne inšpekcije, kot prekršek določeno isto dejanje, kot je
navedeno v 38. in 39. členu tega zakona, se izrekajo kazni za
prekrške v skladu s predpisom, ki je milejši za storilca
prekrška.
X. PREHODNE IN KONČNE
DOLOčBE
41. člen
Osebam, ki so opravile izpite, ki so bili
predpisani za opravljanje nalog inšpekcijskega nadzora pred
uveljavitvijo tega zakona, se prizna izpolnjevanje tega pogoja tudi
po določilih tega zakona. Predstojniki morajo na področjih, kjer
doslej še ni bilo mogoče opravljanje strokovnega izpita, to
omogočiti najkasneje v dveh letih od uveljavitve tega zakona.
Inšpektor, ki strokovnega izpita še ni opravil, mora opraviti
strokovni izpit za inšpektorja v roku enega leta po uveljavitvi
tega zakona oziroma po tem, ko mu je zagotovljena ta možnost,
drugače se ga razreši v skladu s 13. členom tega zakona.
42. člen
Inšpekcijski svet se konstituira v dveh mesecih od
uveljavitve tega zakona.
Komisija za preprečevanje dela in zaposlovanja na črno,
ustanovljena na podlagi zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja
na črno (Uradni list RS, št. 36/00), nadaljuje z delom. Način
povezovanja njenega dela z delom Inšpekcijskega sveta se uredi v
poslovniku Inšpekcijskega sveta.
43. člen
Inšpekcijski postopki, ki so se začeli pred
uveljavitvijo tega zakona, se nadaljujejo po predpisih, ki so
veljali pred njegovo uveljavitvijo.
44. člen
Akti o notranji organizaciji in sistemizaciji
morajo biti usklajeni z določbami tega zakona najkasneje v šestih
mesecih po njegovi uveljavitvi.
45. člen
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, prenehajo
veljati določbe 7. člena in določbe 83. do 98. člena zakona o
upravi (Uradni list RS, št. 67/94, 20/95 odl. US, 29/95 ZPDF in
80/99 ZUP).
46. člen
Ne glede na četrti odstavek 3. člena tega zakona se
določbe tega zakona, razen določb o organizaciji, do ureditve v
področnih zakonih, vendar ne več kot dve leti od uveljavitve tega
zakona, smiselno uporabljajo tudi za upravno inšpekcijo,
proračunsko inšpekcijo, obrambno inšpekcijo in druge oblike
notranjega upravnega nadzora nad poslovanjem državnih organov in
organov lokalnih skupnosti.
47. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v
Uradnem listu Republike Slovenije.
Ljubljana, dne 11. junija 2002. |
|
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Borut Pahor l. r. |
Avtor: ZŽI