Proizvajalci krmil o oskrbi s surovinami in zahtevah EUDR
V ospredju spletnega sestanka Združenja proizvajalcev krmil pri GZS-Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij so bile novosti pri izvajanju uredbe EUDR ter priprave na sestanek z ministrstvom za kmetijstvo o razmerah na trgu krmil. Poseben poudarek je bil namenjen vplivu suše na razpoložljivost krmnih surovin, večji odvisnosti od uvoza in pritisku na stroške oskrbe. Med obravnavanimi temami je bila tudi začasna uporaba neekološke krme v ekološki živinoreji. Združenje poudarja, da mora biti morebitni ukrep skladen z zakonodajo EU, časovno omejen in usmerjen v dejansko prizadete kmetije, ob dokazljivi nedostopnosti ekološke krme ter sodelovanju proizvajalcev krmil.
Odbor o deregulaciji novih genomskih tehnik
Posledice deregulacije novih genomskih tehnik na slovensko kmetijstvo in prehransko varnost Slovenije je bila osrednja seja Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehransko suverenost Državnega zbora. Evropski parlament je 17. junija 2026 sprejel novo Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o rastlinah, pridobljenih z nekaterimi novimi genomskimi tehnikami, ter z njimi povezanih živilih in krmi (uredba). Po tej uredbi za rastline kategorije NGT1 ne bo zahtevana obravnava pod režimom zakonodaje o gensko spremenjenih organizmih. Republika Slovenija je v vseh fazah sprejemanja nove zakonodaje o novih genomskih tehnikah zagovarjala načelo previdnosti ter varovanje okolja oziroma biotske raznovrstnosti. Vseskozi se je v stališčih tudi zavzemala za zagotavljanje sledljivosti proizvodov, vključno z detekcijo in identifikacijo ter označevanjem.
Mnenja o uredbi v Sloveniji so deljena, najbolj ji nasprotujejo nevladne organizacije, ki so državo pozvale k vložitvi ničnostne tožbe na sodišču EU z namenom presoje zakonitosti sprejete uredbe. GZS – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij deregulaciji novih genskih tehnik ne nasprotuje, saj podpira napredek, razvoj in raziskave in prispevek novih genomskih tehnik za prehod na trajnostne sisteme pridelave.
Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehransko suverenost tožbe ni podprl, je pa pozval Vlado RS, da do začetka uporabe Uredbe zagotovi vzpostavitev in izvrševanje previdnostnega načela ter zaščiti slovensko kmetijstvo pred morebitnimi škodljivimi učinki uredbe. Ministrstvo za kmetijstvo je pozval k pripravi načrta varovanja slovenskega kmetijstva po začetku veljavnosti Uredbe.
Letno poročilo Varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano
Letno poročilo varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano za leto 2025 predstavlja celovit pregled njegovega delovanja ter analizo stanja odnosov med deležniki v verigi preskrbe s hrano. V letu 2025 je varuh aktivnosti izvajal predvsem prek neposrednega sodelovanja z deležniki, in sicer na sestankih, obiskih, s telefonsko komunikacijo in spremljal stanje v posameznih sektorjih, zlasti v sektorju zelenjadarstva in pri problematiki prodaje pod nabavno ceno. Aktivno je sodeloval pri pripravi zakonodaje in strateških dokumentov ter na strokovnih posvetih, kjer je predstavil izzive delovanja prehranske verige. Agenciji za varstvo konkurence je varuh posredoval prijavo glede izvajanja nedovoljenih praks.
Na njegovo pobudo se je sestal Odbor za spremljanje izvajanja Kodeksa dobrih poslovnih praks. Varuh je v okviru svojih aktivnosti podal več pobud na področju razvoja poslovnih modelov, zelenjadarstva ter spodbujanja lokalne nabave v turizmu, pa tudi pobudo za uvrstitev prodaje pod nabavno ceno med nedovoljena ravnanja v verigi preskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi, pri čemer je sistematično zbiral, obdeloval in analiziral različne podatke. Pomemben del poročila predstavljajo analitične aktivnosti, med drugim popis živil v trgovskih verigah, ki omogoča vpogled v strukturo ponudbe glede na poreklo, proizvajalce, blagovne znamke in označbe, ter analiza potrošniških navad, vključno z nakupnim vedenjem in čezmejnimi nakupi.
Na področju zaznavanja nedovoljenih ravnanj je varuh ugotovil sum zaračunavanja neizvedenih storitev, med širšimi problematičnimi praksami pa izpostavil prodajo pod nabavno ceno, naraščanje deleža trgovskih blagovnih znamk, pogojevanje uporabe embalaže, izkoriščanje nevednosti kupcev ter zaračunavanje marketinških aktivnosti.
Varuh je spodbujal sistematično prepoznavanje na področju dobrih praks. Poročilo izpostavlja tudi potrebo po krepitvi sodelovanja med deležniki, vzpostavitvi dolgoročno vzdržnih poslovnih razmerij ter razvoju trajnostnega prehranskega sistema, ki temelji na lokalni pridelavi, predelavi in potrošnji. Hkrati poudarja pomen večje preglednosti, izboljšanja nadzora nad označevanjem in poreklom živil ter sistematičnega spremljanja tržnih razmer, vključno s kakovostjo živil. Več na povezavi.
Evropska komisija predlaga temeljito prenovo pravil javnega naročanja
Evropska komisija je 9. septembra 2026 predstavila predlog nove uredbe o javnih naročilih in koncesijah – Public Procurement Act, ki bi tri obstoječe direktive iz leta 2014 nadomestila z enim neposredno veljavnim evropskim pravilnikom.
Cilj je poenostaviti postopke, povečati konkurenco in sodelovanje MSP ter javno naročanje močneje usmeriti v kakovost, inovacije, trajnost in gospodarsko varnost EU. Javna naročila predstavljajo približno 15 % BDP EU.
Kaj bi se spremenilo za podjetja?
Predlog zmanjšuje nekatere ovire za sodelovanje na javnih razpisih. Zahteve glede finančne sposobnosti naj bi bile bolj sorazmerne, minimalni zahtevani promet pa praviloma ne bi smel presegati 50 % ocenjene letne vrednosti naročila. Predhodnih izkušenj z javnimi naročili naročniki praviloma ne bi smeli zahtevati, razen kadar to upravičujeta kompleksnost ali narava naročila. Digitalizacija naj bi dodatno zmanjšala administrativno breme z načelom »once only«, po katerem podjetjem istih podatkov in dokazil ne bi bilo treba vedno znova predlagati.
Pomembna sprememba je večji poudarek na kakovosti namesto zgolj najnižji ceni. Praviloma naj bi se pogodbe oddajale na podlagi najboljšega razmerja med ceno in kakovostjo, pri čemer predlog predvideva najmanj 30-odstotno utež kakovostnih meril, pri delovno intenzivnih naročilih pa 50 %, z možnostjo utemeljenega odstopanja.
Za inovativna podjetja je posebej zanimiv predlog novega postopka za javno naročanje inovacij. Naročnik bi lahko namesto vnaprej določene tehnične rešitve opredelil izziv, podjetja pa bi predlagala in razvila rešitve, ki bi jih bilo mogoče testirati in validirati ter nato v istem postopku tudi komercialno naročiti.
Predlog uvaja tudi okvir za evropske preference pri javnih naročilih. Pod določenimi pogoji bi bilo mogoče omejiti sodelovanje ponudnikov oziroma proizvodov in storitev iz tretjih držav, ki nimajo zagotovljenega dostopa do trga javnih naročil EU, ali pri ocenjevanju uporabiti preferenco za evropske oziroma z mednarodnimi sporazumi zajete ponudnike. Cilj je okrepiti evropsko gospodarsko varnost, odpornost dobavnih verig in strateško avtonomijo.
Predlog mora zdaj skozi zakonodajni postopek v Evropskem parlamentu in Svetu EU, zato nova pravila še ne veljajo. Predlagana uredba predvideva tudi dveletno prehodno obdobje pred začetkom uporabe.
Predlog je objavljen na povezavi.
Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.