Bioplin in biometan za energetsko odpornost Slovenije

V času, ko se Evropa sooča z izzivi energetske varnosti, podnebnih sprememb, naraščajočih stroškov surovin in potrebe po večji samooskrbi, postajata bioplin in biometan pomemben del razprave o trajnostnem razvoju. Tem temam je bil namenjen Poslovni krogotok 2026, ki ga je organizirala Sekcija proizvajalcev bioplina pri GZS - Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij.

 

Poslovni krogotok je združil predstavnike državnih institucij, energetike, kmetijstva, živilske industrije, komunalnega sektorja, raziskovalnih organizacij in proizvajalcev bioplina z namenom vzpostavitve odprtega dialoga o prihodnosti sektorja v Sloveniji.

 

Kljub pomembnim prednostim sektor v Sloveniji še vedno ne izkorišča svojega razvojnega potenciala. Slovenija sicer prepoznava pomen proizvodnje in uporabe biometana, vendar ostaja vrsta sistemskih vprašanj nerešenih.

 

Med ključnimi izzivi ostajajo:

• vzpostavitev predvidljive in dolgoročno vzdržne podporne sheme za proizvodnjo električne energije in biometana;
• zagotovitev boljših ekonomskih pogojev za obdelavo biološko razgradljivih odpadkov v bioplinarnah;
• razvoj infrastrukture za vključevanje biometana v energetski sistem;
• oblikovanje učinkovitega sistema certifikatov o izvoru in trgovanja z obnovljivimi plini;
• večje vključevanje biometana v promet in industrijo, zlasti v sektorjih, ki jih ni mogoče enostavno elektrificirati;
• odprava regulatornih ovir pri uporabi digestata;
• zmanjševanje odvisnosti od uvoženih mineralnih gnojil z večjo uporabo doma proizvedenih organskih gnojil.

 

Ker izzivi in priložnosti sektorja presegajo pristojnosti posameznega ministrstva, je za oblikovanje učinkovitih rešitev nujen dialog med vsemi ključnimi deležniki ter usklajevanje politik na področju energetike, kmetijstva, okolja in ravnanja z odpadki. Le z usklajenim delovanjem države, gospodarstva, raziskovalne sfere in uporabnikov bo mogoče oblikovati ukrepe, ki bodo omogočili nadaljnji razvoj sektorja proizvodnje bioplina.

Sadjarji izpostavili ključne razvojne izzive

Člani Združenja za sadjarstvo pri GZS – Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij so na sestanku oblikovali prednostne teme za prihajajoče srečanje z ministrom za kmetijstvo. Med najpomembnejšimi vprašanji so izpostavili obdavčitev sezonskega dela, prilagajanje podnebnim spremembam z vlaganji v namakanje in druge investicije, sistem kmetijskih zavarovanj ter hitrejše postopke registracije fitofarmacevtskih sredstev.

 

Predlagali so, da se trgovske verige pozove k večji fleksibilnosti pri odkupu slovenskih jabolk, saj vremenske razmere pogosto vplivajo na doseganje zahtevanih kalibrov, ne pa tudi na kakovost in varnost pridelka. Letošnjo pridelovalno sezono so namreč zaznamovali ponavljajoči se vremenski ekstremi, predvsem dolgotrajna suša in vročinski valovi, ki so pomembno vplivali na količino, velikost in zunanji videz pridelka. Posledice so vidne zlasti v manjših kalibrih, sončnih ožigih, neenakomerni obarvanosti ter manjših  količinah. Člani poudarjajo, da je za ohranjanje domače sadjarske proizvodnje ključno boljše upoštevanje posebnosti posameznih pridelovalnih sezon.

Letno poročilo Varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano

Letno poročilo varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano za leto 2025 predstavlja celovit pregled njegovega delovanja ter analizo stanja odnosov med deležniki v verigi preskrbe s hrano. V letu 2025 je varuh aktivnosti izvajal predvsem prek neposrednega sodelovanja z deležniki, in sicer na sestankih, obiskih, s telefonsko komunikacijo in spremljal stanje v posameznih sektorjih, zlasti v sektorju zelenjadarstva in pri problematiki prodaje pod nabavno ceno. Aktivno je sodeloval pri pripravi zakonodaje in strateških dokumentov ter na strokovnih posvetih, kjer je predstavil izzive delovanja prehranske verige. Agenciji za varstvo konkurence je varuh posredoval prijavo glede izvajanja nedovoljenih praks.

 

Na njegovo pobudo se je sestal Odbor za spremljanje izvajanja Kodeksa dobrih poslovnih praks. Varuh je v okviru svojih aktivnosti podal več pobud na področju razvoja poslovnih modelov, zelenjadarstva ter spodbujanja lokalne nabave v turizmu, pa tudi pobudo za uvrstitev prodaje pod nabavno ceno med nedovoljena ravnanja v verigi preskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi, pri čemer je sistematično zbiral, obdeloval in analiziral različne podatke. Pomemben del poročila predstavljajo analitične aktivnosti, med drugim popis živil v trgovskih verigah, ki omogoča vpogled v strukturo ponudbe glede na poreklo, proizvajalce, blagovne znamke in označbe, ter analiza potrošniških navad, vključno z nakupnim vedenjem in čezmejnimi nakupi.

 

Na področju zaznavanja nedovoljenih ravnanj je varuh ugotovil sum zaračunavanja neizvedenih storitev, med širšimi problematičnimi praksami pa izpostavil prodajo pod nabavno ceno, naraščanje deleža trgovskih blagovnih znamk, pogojevanje uporabe embalaže, izkoriščanje nevednosti kupcev ter zaračunavanje marketinških aktivnosti.

 

Varuh je spodbujal sistematično prepoznavanje na področju dobrih praks. Poročilo izpostavlja tudi potrebo po krepitvi sodelovanja med deležniki, vzpostavitvi dolgoročno vzdržnih poslovnih razmerij ter razvoju trajnostnega prehranskega sistema, ki temelji na lokalni pridelavi, predelavi in potrošnji. Hkrati poudarja pomen večje preglednosti, izboljšanja nadzora nad označevanjem in poreklom živil ter sistematičnega spremljanja tržnih razmer, vključno s kakovostjo živil. Več na povezavi.