Zadnje spremembe Strateškega načrta SKP po 2023

Zadnje vsebinske dopolnitve Strateškega načrta skupne kmetijske politike za obdobje 2023 – 2027 med drugim obsegajo:

• povečanje naložb v prilagajanje na podnebne spremembe pri trajnih nasadih, možnost naložbe v fotovoltaične panele, ki nadomeščajo mreže proti toči,

• umik kooperacij kot upravičencev iz intervencije kolektivne naložbe,

• prenos sredstev iz IRP02 (Naložbe v dvig produktivnosti in tehnološki razvoj, vključno z digitalizacijo kmetijskih gospodarstev) na IRP36 (Naložbe v obnovljive vire energije) v višini 5,2 milijona evrov,

• vzpostavitev podpore le nadstandardnim skladiščnim kapacitetam za gnoj in gnojevko,

• nadstandardne zahteve za rejo živali iz IRP028 (Dobrobit živali) se upoštevajo pri IRP029 (Naložbe v prilagoditev kmetijskih gospodarstev v izvajanju nadstandardnih zahtev s področja dobrobiti rejnih živali (govedo, prašiči, drobnica, perutnina, konji) oz. 80 % od normativov za ekološko,

• merila za izbor vlog bo poseben dokument.

O tem je tekla beseda na sestanku članov horizontalne delovne skupine in širše delovne skupine v okviru nove SKP, ki je potekal na MKGP.  Dopolnjen predlog SN je bil poslan v obravnavo na Vlado Gradivo bo obravnavano na seji predvidoma konec septembra. Več.

Hkrati se na MKGP pripravlja paket podzakonskih aktov  za izvajanje intervencij iz Strateškega načrta, ki se bodo skupaj z deležniki pripravljali po posameznih sklopih intervencij (neposredna plačila, OMD, KOPOP, ekološko kmetovanje, Natura 2000, biotično varstvo rastlin, dobrobit živali, IAKS).

Združenje kmetijskih podjetij o aktualnem stanju

V ospredju tokratnega srečanja Združenja kmetijskih podjetij v okviru GZS – ZKŽP so bile teme povezane z energetsko krizo in aktivnostmi GZS – ZKŽP na tem področju, problematika suše, nova zakonodaja o prepovedi uporabe FFS na občutljivih območjih, sezonska delovna sila in lažji dostop do delavcev, neenkopravnost ukrepov za kmetijska podjetja, visoke cene surovin, embalaže, transporta, zemljiška problematika in silosne kapacitete.

Seznanili so se tudi z aktivnostmi na Strateškem načrtu skupne kmetijske politike po 2023, zlasti glede dobrobiti živali za perutnino, izključitvijo kolektivnih naložb iz upravičencev in drugimi odprtimi vprašanji. Izmenjali so tudi mnenja o aktualnih temah v sektorju.

PREDSTAVNIKI CROPLIFE EUROPE NA DELOVNEM OBISKU V SLOVENIJI

Na srečanju smo skupaj z ostalimi deležniki v kmetijstvu (SKS, ZSPM, KGZS) in s predstavniki CROP LIFE EUROPE (CLE) izmenjali stališča o spremembi evropske uredbe o trajnostni rabi pesticidov, predlogu trajnostne strategije EU za kemikalije in pomenu raziskav in razvoja alternativnih sredstev za zaščito kmetijskih rastlin in trajnih nasadov. Srečanje je potekalo v sklopu CLE evropskih sestankov “Tour of Capitals”, na katerih predstavniki CLE spregovorijo o perečih tematikah z nacionalnimi vladnimi predstavniki.

Najpomembnejši sklepi sestanka z deležniki v kmetijstvu so:

• Potrebno je izdelati temeljito študijo vplivov posledic, ki jih trenutni predlog evropske uredbe prinaša tako z ekonomskega kot tudi socialnega vidika in ne zgolj okoljskega.
• Prehodno obdobje do leta 2030 je bistveno prekratko za prilagoditev kmetijstva na predlagano zmanjšano porabo fitofarmacevtskih sredstev, zato predlagamo, da se za ciljno leto določi leto 2040.
• Razvoj in vpeljava alternativnih sredstev potekata bistveno prepočasi, kar je še dodaten razlog za podaljšanje ciljnega obdobja. Nove alternative morajo biti nujno cenovno dostopne končnim uporabnikom in tudi dovolj učinkovite za zatiranje bolezni in škodljivcev, ki so zaradi podnebnih sprememb prisotni v še večjem številu in bolj intenzivno.
• Nujno potrebno je vlagati v razvoj in raziskave s področja tehnologije in alternativnih zaščitnih sredstev, ki morajo upoštevati lokalne specifike posameznega območja oziroma države. Raziskave in študije je potrebno usmeriti v lokalno specifično okolje, pri čemer je nujno potrebno raziskave izvajati tudi na območju manjših držav.

Predstavniki CLE so se sestali tudi s predstavniki MKGP, kjer so izpostavili vse ključne posledice, ki bi jih trenutni predlogi evropskih uredb in strategij prinesli slovenskemu in evropskemu kmetijstvu.

Predstavitve srečanja

1. Sustainable Use Regulation proposal – Ian Wheals, Syngenta (prezentacija )
2. Elements impacting the availability of PPPs coming from the Chemical Strategy for Sustainability – Doerthe Grebel-Koehler, Bayer  (prezentacija )
3. Post REFIT – Better implementation of Regulation 1107/2009 – Laurent Oger, CLE and Ian Wheals, Syngenta (prezentacija)
4. Innovation driven – Laurent Oger, CLE  (prezentacija)

Medijska odmevnost na predlog evropske uredbe o trajnostni rabi pesticidov

1. Namera Komisije za zmanjšanje rabe pesticidov dobra, a brez ustreznih orodij za kmete (23.06.2022)
2. Ministrica Šinko: S pogajanji bo oblikovana Sloveniji bolj ustrezna uredba o rabi fitofarmacevtskih sredstev (19.7.2022)
3. Pridelek jabolk bo za polovico manjši kot lani (27.8.2022)
4. To je prehranski samomor (2.9.2022)
5. Kakšne bodo posledice evropske uredbe o fitofarmacevtskih sredstvih za slovensko kmetijstvo? (9.9.2022)

O problematiki vinogradništva in vinarstva na delovni skupini

Krožno gospodarstvo, ekološka pridelava, uporaba aditivov in zmanjšanje porabe zaščitnih sredstev v vinogradništvu so bili v ospredju spletnega srečanja delovne skupine za okolje in raziskave ter razvoj pri Evropskem združenju vinarjev (CEEV).

Podrobneje so govorili o:

• Evropski direktivi o embalaži in odpadni embalaži. Več

• Pobudi Evropske komisije za vpeljavo »zelenih trditev« v opis proizvodov/storitev. Več

• Predlogu Evropske komisije o trajnostni rabi začitnih sredstev v kmetijski pridelavi. Več

• Novi evropski zakonodaji s področja ekološkega kmetijstva in sekundarni zakonodaji s tega področja. Več

• Predlogu Evropske direktive o zdravju tal. Vse do 24. oktobra poteka javno posvetovanje. Več

• Ponovni presoji o uporabi aditivov za živila, ki se uporablja v proizvodnji vina, s poudarkom na metavinski kislini (E 353) in tartratih (E 334-337, E 354). Trenutno poteka razprava med člani CEEV, Evropsko komisijo (Direktorat za zdravje) in Evropsko agencijo za varno hrano (EFSA) glede nadaljnje uporabe teh aditivov v proizvodnji vina. Več in Več