»Z izvajanjem gospodarskega programa Made in Slovenia 2035, ki vključuje predloge 88 ukrepov na 9 področjih, bomo spodbudili 19,2 milijarde evrov novih investicij v gospodarstvu; povečali slovenski BDP za 48 odstotkov v primerjavi z letom 2024; prispevali dodatni 2 odstotni točki k letni realni rasti BDP ter ohranili oz. spodbudili kreiranje novih 55.000 delovnih mest do leta 2035, ki bi sicer izginila zaradi popolne preobrazbe gospodarstva,«

»Gospodarski program ‘Made in Slovenia 2035’, ki je nastajal osem mesecev in pri katerem je sodelovalo prek 90 gospodarstvenikov in strokovnjakov, odraža potrebe in razvojne priložnosti slovenskega gospodarstva. Za dolgoročno konkurenčnost in strateško avtonomijo mora država zagotoviti podporno okolje z ustreznimi sistemskimi in sektorskimi ukrepi ter del finančnih sredstev za transformacijo slovenskega gospodarstva. Predlagamo 88 ukrepov na devetih področjih od davčnega okolja do znanosti in inovacij ter kadrov, ter dajemo strateške usmeritve razvoja na osmih gospodarskih področjih, ki vključujejo ključne gospodarske dejavnosti,« je ob predstavitvi programa, ki ga je pripravila Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) skupaj z gospodarstvom, dejala Vesna Nahtigal, generalna direktorica GZS.

»Tri mesece je od sprejema Zakona o uveljavljanju delnega povračila nadomestila plače za skrajšani delovni čas. Tedaj smo na GZS pozvali vlado, da aktivira zakonsko predviden mehanizem, ki bo podjetjem, ki so zaradi gospodarske situacije v težavah, omogočal koriščenje ukrepa delnega povračila nadomestila skrajšanega delovnega časa. To je nujno za ohranitev konkurenčnosti in delovnih mest. A ukrep še vedno ni aktiviran,« opozarja glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Mitja Gorenšček.

Konferenca »Kam pluje naša okoljska barka?«, ki bo 16. in 17. oktobra 2025 v Rimskih termah je odlična poslovna priložnost za predstavitev podjetij.

Na nocojšnji slovesni podelitvi na Brdu pri Kranju smo že triindvajsetič podelili nacionalna priznanja GZS za najboljše inovacije. Ta predstavljajo najvišje priznanje inovativnim dosežkom slovenskih podjetij in s tem promocijo inovativnosti v Sloveniji.

Gospodarska zbornica Slovenije ponovno išče najboljše med najboljšimi – vodilne posameznike, ki s svojim delom pomembno prispevajo k uspehu podjetja in razvoju slovenskega gospodarstva. Nagrada GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke, ki jo podeljujemo že od leta 1968, priznava izjemno poslovno vodenje, inovativnost in trajnostni razvoj.

V prvi polovici leta je bila gospodarska dinamika v slovenskem gospodarstvu na 17. mesto izmed 19. držav EU, saj je padec BDP v prvem četrtletju izničil rast v drugem. »Po prvem četrtletju, ko smo beležili padec gospodarske rasti, bi morali sedaj zvoniti vsi alarmi v državi in vladi, da je treba nemudoma ukrepati,« je jasen glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Mitja Gorenšček. Padec investicij in izvoza blaga ter krčenje industrijske proizvodnje sta jasen signal, da je nujno takojšnje ukrepanje vlade za izboljšanje poslovnega okolja in zaščito delovnih mest. Zato ponovno izpostavlja nujnost davčne razbremenitve stroškov dela ter aktivacije ukrepa skrajšanega delovnega časa za najbolj prizadeta podjetja.

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) in Energetska zbornica Slovenije (EZS) sta na skupni novinarski konferenci predstavili kratkoročne možnosti za znižanje stroškov električne energije največjim porabnikom v energetsko intenzivni industriji.

S 1. julijem 2025 se za obdobje od julija 2025 dalje oziroma od izplačanih dohodkov za to obdobje začnejo zbirati tudi prispevki za obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo (v nadaljevanju: prispevek za OZDO), poleg ostalih že uveljavljenih prispevkov za socialno varnost.

Dodatek št. 9 h Kolektivni pogodbi dejavnosti kovinskih materialov in livar Slovenije.