V okviru Dneva inovativnosti je Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) danes že dvaindvajsetič podelila nacionalna priznanja najbolj inovativnim podjetjem in inovatorjem v podjetjih in drugih organizacijah. Rdeča nit letošnje podelitve je bila »Izbrali smo trajnost«. Nacionalno priznanje GZS za najboljše inovacije predstavlja najvišje priznanje inovativnim dosežkom slovenskih podjetij in s tem promocijo inovativnosti v Sloveniji. Podeljenih je bilo 10 zlatih, 24 srebrnih, 12 bronastih priznanj ter 1 posebno priznanje za inovacijski izziv.

Zeleni prehod in doseganje trajnostnih ciljev na eni strani ter pomanjkanje kapacitet za energetsko izrabo odpadkov na drugi strani, kujeta realnost, ki postavlja pred izziv vse deležnike verige krožnega gospodarstva. Na videz izključujoča, pa vendarle tesno povezana – celovit sistem ravnanja z odpadki je namreč izrednega pomena pri doseganju trajnostnih zavez, s tem pa razvoj, napredek ter skupno družbeno dobro.

Gospodarska zbornica Slovenije razpisuje Nagrade za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke za leto 2024. Nagrada Gospodarske zbornice Slovenije se od leta 1968 podeljuje kot priznanje za izjemne dosežke trajnejšega pomena pri uresničevanju poslovnih in razvojnih ciljev, ki odločilno vplivajo na splošni ugled gospodarskih subjektov.

GZS je kot odgovorna delodajalska organizacija že aprila 2020 zavzela stališče, kot odgovor evropski instituciji Eurofound, v katerem je prepoznala upravljanje delovnega časa in počitka kot pomembno povezavo med zagotavljanjem varnosti in zdravja ter produktivnostjo zaposlenih. Zavzela je tudi stališče, da je pravice do odklopa legitimna, vendar naj podrobnosti ureja dogovor med socialnimi partnerji v kolektivnih pogodbah dejavnosti in pri delodajalcih.

Informaciji na podlagi zbirnih statističnih podatkov prikazujeta rezultate za leto 2023 za družbe in podjetnike ter sta lahko koristen vir podatkov za analizo gospodarskega stanja in za načrtovanje ter spremljanje uresničevanja tekočih gospodarskih politik.

Osnutek podnebnega zakona, ki je trenutno v medresorskem usklajevanju, je sicer za gospodarstvo bolj sprejemljiv kot je bil osnutek v javni obravnavi jeseni lani. Kljub temu vsebuje nekatere nejasnosti, ki bi lahko ogrozile družbeno-ekonomski razvoj Slovenije. Gospodarska zbornica Slovenije opozarja, da je potrebno pri sprejemanju Podnebnega zakona biti previden, da ne bi zaradi podnebnih ciljev povzročili ekonomski in družbeni zastoj oziroma nazadovanje. Oba cilja, doseganje podnebne nevtralnosti in zagotavljanje blaginje ljudi morata biti enakovredna in uravnotežena.

»V GZS – Združenju za informatiko in telekomunikacije smo analizirali letošnje Poročilo digitalnega desetletja za leto 2024, ki ga je objavila Evropska komisija. Splošna ugotovitev je, da je stanje za Slovenijo alarmantno. Slovenija v zadnjih dveh letih nazaduje na področju digitalizacije in je padla pod povprečje EU – po naši oceni smo na 17. mestu! Še leta 2022 smo bili na 11. mestu, torej nad povprečjem EU ter s pozitivnim trendom. Glede na to, da na področju digitalizacije EU zaostaja za ZDA, je slovenski zaostanek za povprečjem EU toliko bolj zaskrbljujoč,« opozarja mag. Nenad Šutanovac, direktor GZS – Združenja za informatiko in telekomunikacije.

Ljubljana, 28. junija (STA) - Socialni partnerji so po seji ESS, prvi po skoraj letu dni, izrazili zadovoljstvo ob zagonu socialnega dialoga. Potem ko so podpisali deklaracijo o spoštovanju socialnega dialoga, so se med drugim lotili ukrepov v zdravstvu, davčnih sprememb in sprememb zakona o evidencah delovnega časa. Za vsa tri področja so ustanovili posebne delovne skupine.

»Čeprav sedanji NEPN obravnava obdobje do leta 2030, bi bilo s strani vseh nas neodgovorno do prihodnjih generacij, v kolikor se ne bi v tem dokumentu opredelili tudi do potreb in projekcij, ki presegajo trenutno desetletje. Strateške odločitve in investicije, ki jih snujemo danes, bodo imele dolgoročen učinek, česar ne moremo opravičevati z birokratsko določenimi roki. Res je, tehnologija hitro napreduje in težko je napovedati rešitve, ki bodo na voljo čez deset let, lahko pa na podlagi dosedanjih izkušenj, znanja in vedenja izberemo pot, ki na področju energetike temelji na diverzifikaciji tveganj,« je zapisala generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal v dopisu, ki je spremljal dokumentacijo, s katero se je Gospodarska zbornica Slovenije v roku, ki ga predvideva postopek posvetovanja z javnostjo, odzvala na zadnjo verzijo posodobitve NEPN. Dokument mora obravnavati še vlada in ga predvidoma jeseni poslati v Bruselj.

Na Gospodarski zbornici Slovenije pozdravljamo odločitev Sveta Agencije za energijo, da se začetek uporabe prenove obračuna omrežnine prestavi s 1. julija na 1. oktober 2024. To smo svetu agencije predlagali že pred meseci, potem ko smo na podlagi lastne analize ugotovili, da bi bile nekatere uporabniške skupine izpostavljene izrazitemu, tudi več stoodstotnemu povišanju omrežnin. Vendar trimesečni zamik nikakor ni dovolj.