Na podlagi tretjega odstavka 7. člena, petega odstavka 10. člena, tretjega odstavka 12. člena in 73. člena Zakona o zdravstvenem varstvu rastlin (Uradni list RS, št. 23/05 - uradno prečiščeno besedilo in 61/06 - Zdru-1) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

P R A V I L N I K

o ukrepih in postopkih za preprečevanje vnosa, širjenja in za zatiranje krompirjeve rjave gnilobe

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina)

Ta pravilnik v skladu z Direktivo Sveta 98/57/ES z dne 20. julija 1998 o obvladovanju bakterije Ralstonia solanacearum (Smith) Yabuuchi et al. (UL L št. 235 z dne 21. 8. 1998, str. 1), zadnjič spremenjeno z Direktivo Komisije 2006/63/ES z dne 14. julija 2006 o spremembi prilog II do VII k Direktivi Sveta 98/57/ES o obvladovanju bakterije Ralstonia solanacearum (Smith) Yabuuchi et al. (UL L št. 206 z dne 27. 7. 2006, str. 36) (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 98/57/ES) določa posebni nadzor in laboratorijsko testiranje za ugotavljanje navzočnosti in razširjenosti krompirjeve rjave gnilobe Ralstonia solanacearum (Smith) Yabuuchi et al., prej znani kot Pseudomonas solanacearum (Smith) Smith (v nadaljnjem besedilu: organizem), fitosanitarne postopke in ukrepe za preprečitev pojavljanja in širjenja ter za obvladovanje organizma, naloge in pooblastila ter obveščanje in poročanje.

2. člen

(pomen izrazov)

Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:

1. domnevna navzočnost organizma ali domnevna okužba je stanje, ko navzočnost organizma ali okužba uradno ni niti potrjena niti ovržena, temveč je še v postopku ugotavljanja;

2. ugotovljena navzočnost organizma ali ugotovljena okužba je stanje, ko je navzočnost organizma ali okužba uradno potrjena;

3. verjetna navzočnost organizma ali verjetna okužba je stanje, ko se kljub morebitnim negativnim rezultatom testiranj šteje, da je organizem verjetno navzoč ali da je podana verjetna okužba zaradi bioloških (klonske sorodnosti) ali tehnoloških povezav (mehanski stiki) z gostiteljskimi rastlinami ali vodo, kjer je bila ugotovljena navzočnost organizma ali okužba;

4. razmejeno območje je posebno nadzorovano območje, na katerem se določita obsega ugotovljene in verjetne navzočnosti organizma ali okužbe;

5. posestvo so zemljišča, objekti in prevozna sredstva, ki jih obdeluje oziroma uporablja isti pridelovalec;

6. pošiljka je količina gomoljev ali rastlin krompirja oziroma paradižnika, ki se prevaža oziroma je bila ali bo odpremljena, in jo spremlja en dokument; pošiljko sestavlja ena ali več partij;

7. partija je količina gomoljev ali rastlin krompirja oziroma paradižnika, ki se jih da identificirati s homogenostjo njihove sestave in izvora;

8. rastno leto je obdobje 12 mesecev, ki se prične, ko klimatski dejavniki na območju omogočajo začetek pridelave krompirja;

9. sezona pridelovanja krompirja je obdobje od sajenja do spravila krompirja;

10. sistematična raziskava je uradni postopek ugotavljanja zdravstvenega stanja rastlin, ki se izvaja v določenem časovnem obdobju z namenom, da se določijo značilnosti populacije organizma ali vrsta organizma, ki je navzoča na posameznem območju.

II. POSEBNI NADZOR IN LABORATORIJSKO TESTIRANJE

3. člen

(sistematična raziskava)

(1) Fitosanitarna uprava Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: uprava) zagotavlja izvajanje posebnega nadzora s sistematično raziskavo, da ugotovi navzočnost organizma ter kraj in obseg njegove razširjenosti, preprečuje pojav in širjenje organizma ter zagotavlja njegovo obvladovanje z namenom izkoreninjenja. Program posebnega nadzora določi uprava v skladu s pravilnikom, ki ureja izvajanje uradnih sistematičnih raziskav na posebno nadzorovanih območjih.

(2) Sistematične raziskave se vsako leto izvedejo predvsem pri pridelavi, predelavi in prometu z glavnimi gostiteljskimi rastlinami iz 1. točke Priloge 1, ki je sestavni del tega pravilnika.

(3) Da bi določili druge možne vire okužbe, ki ogrožajo pridelavo glavnih gostiteljskih rastlin, se ocenjuje nevarnost in izvaja ciljane sistematične raziskave, razen če se je med ocenjevanjem pokazalo, da ni nevarnosti širjenja organizma na območjih pridelave glavnih gostiteljskih rastlin. Te raziskave se opravljajo:

a) na drugih gostiteljskih rastlinah, vključno s samoniklimi gostiteljskimi rastlinami iz družine razhudnikov,

b) v površinskih vodah, ki se uporabljajo za namakanje ali škropljenje glavnih gostiteljskih rastlin,

c) v tekočih odpadkih, ki nastajajo ob industrijski predelavi ali v prostorih za pakiranje glavnih gostiteljskih rastlin in se uporabljajo za namakanje ali škropljenje glavnih gostiteljskih rastlin.

(4) V okviru sistematične raziskave izvajajo uradne preglede poleg uprave in fitosanitarnih inšpektorjev tudi nosilci javnih pooblastil na področju zdravstvenega varstva rastlin, ki smejo v okviru izvajanja posebnega nadzora opravljati vizualne preglede in jemati vzorce. V spremljanje organizma lahko uprava vključi tudi druge organe, organizacije in službe, ki delujejo na področju kmetijstva, v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo rastlin (v nadaljnjem besedilu: zakon).

(5) V programu posebnega nadzora iz prvega odstavka tega člena se na podlagi znanstvenih in statističnih načel, biologije organizma in načina pridelave glavnih in drugih gostiteljskih rastlin na posameznem območju določijo podrobnosti glede vizualnih pregledov ter število, izvor, način in čas odvzema vzorcev. Obseg ciljane sistematične raziskave se določi v skladu z ugotovljeno nevarnostjo. Raziskava lahko obsega tudi preglede rastnega substrata, zemlje in trdnih odpadkov pri industrijski predelavi ali prostorov za pakiranje ali drugih mest, kjer bi se ta organizem lahko pojavil.

4. člen

(vizualni pregledi in jemanje vzorcev)

Izvajalci sistematične raziskave iz prejšnjega člena ugotavljajo in spremljajo organizem na naslednji način:

a) glavne gostiteljske rastline se pregledajo v skladu z 2. točko Priloge 1 tega pravilnika;

b) druge gostiteljske rastline in voda, vključno s tekočimi odpadki, se pregledajo v skladu z ustreznimi metodami, ki jih odobri uprava in, kadar je ustrezno, se odvzame vzorce za uradno testiranje;

c) ostali material se pregleda v skladu z ustreznimi metodami, ki jih odobri uprava.

5. člen

(laboratorijsko testiranje)

(1) Laboratorij z javnim pooblastilom po zakonu (v nadaljnjem besedilu: pooblaščen laboratorij) na prejetih vzorcih opravi testiranje z namenom potrditve ali ovržbe domnevne navzočnosti organizma v skladu s tem členom (v nadaljnjem besedilu: uradno testiranje).

(2) Pri uradnem testiranju glavnih gostiteljskih rastlin se uporabi diagnostična metoda iz Priloge II Direktive 98/57/ES, ki je dostopna pri upravi in na njeni spletni strani (v nadaljnjem besedilu: uradna diagnostična metoda). Pooblaščen laboratorij pri testiranju upošteva pogoje glede shranjevanja uporabljenega materiala iz Priloge 2, ki je sestavni del tega pravilnika. Za vse ostale vzorce lahko pooblaščen laboratorij uporabi katerokoli drugo uradno metodo, ki jo odobri uprava.

III. POSTOPKI IN UKREPI ZA OBVLADOVANJE ORGANIZMA

6. člen

(domnevna in ugotovljena navzočnost organizma)

(1) Domnevna navzočnost organizma je podana:

- če se ob vizualnem pregledu odkrijejo bolezenska znamenja, ki bi jih lahko povzročil organizem, in so rezultati prvih hitrih presejalnih testov odvzetih vzorcev po uradni diagnostični metodi pozitivni, ali

- če so rezultati prvih hitrih presejalnih testov na latentno okužbo po uradni diagnostični metodi pozitivni.

(2) Ugotovljena navzočnost organizma je podana, če je bila navzočnost ugotovljena z uporabo diagnostičnih metod iz prejšnjega člena.

7. člen

(postopek do zaključka uradnega testiranja)

(1) V primeru domnevne navzočnosti organizma fitosanitarni inšpektor do zaključka uradnega testiranja:

a) prepove premeščanje rastlin in gomoljev iz vseh posevkov, partij ali pošiljk, iz katerih so bili odvzeti vzorci; izjemoma se ti lahko premeščajo pod njegovim nadzorom, če je ugotovljeno, da ni nobene nevarnosti za širjenje organizma;

b) izsledi izvor domnevne navzočnosti organizma;

c) odredi dodatne ukrepe za preprečevanje širjenja organizma, ki jih določi na podlagi ocenjene stopnje nevarnosti organizma, predvsem v povezavi s pridelavo glavnih gostiteljskih rastlin in premeščanjem še nevzorčenih partij semenskega krompirja, pridelanih na mestu pridelave, kjer so bili odvzeti vzorci iz točke a) tega odstavka.

(2) Določbe prejšnjega odstavka se uporabljajo tudi v primeru, ko je bila domnevna navzočnost organizma ugotovljena v eni izmed držav članic Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: države članice) in obstaja nevarnost prenosa okužbe na glavne gostiteljske rastline ali površinske vode v Republiki Sloveniji. V tem primeru se na podlagi podatkov, ki jih je sporočila ta država članica, izvede varnostne ukrepe iz točke c) prejšnjega odstavka in, kadar je ustrezno, nadaljnje ukrepe v skladu s tem pravilnikom.

8. člen

(postopek pri ugotovljeni navzočnosti organizma)

(1) V primeru ugotovljene navzočnosti organizma se ob upoštevanju znanstvenih načel, biologije organizma in posebnih pridelovalnih, predelovalnih in tržnih razmer izvedejo postopki v skladu s tem členom za glavne in druge gostiteljske rastline ter površinske vode in z njimi povezane samonikle gostiteljske rastline. Postopke izvede fitosanitarni inšpektor, razen razmejitve območij, ki jih določi uprava z odločbo. Razmejitev območij se objavi na spletni strani uprave, na krajevno običajen način in v obliki javnega naznanila na oglasni deski zadevne občine.

(2) Za glavne gostiteljske rastline se:

a) izvede postopke za določitev obsega in primarnega vira okužbe v skladu s Prilogo 3, ki je sestavni del tega pravilnika, z nadaljnjim testiranjem najmanj vseh zalog klonsko sorodnega semenskega krompirja, pri čemer se uporabi uradno testiranje;

b) določi obseg ugotovljene okužbe: za okužene se določijo glavne gostiteljske rastline, pošiljka oziroma partija, od katere je bil odvzet vzorec, ter stroji, prevozna sredstva, skladišča ali njihove enote in katerikoli drugi predmeti, vključno s pakirnim materialom, ki so bili v stiku z glavnimi gostiteljskimi rastlinami, iz katerih je bil odvzet vzorec; če je ustrezno, se za okužene določijo tudi njive, zavarovani prostori in zemljišča, kjer so bile pridelane glavne gostiteljske rastline, od katerih je bil odvzet vzorec; če so bili vzorci odvzeti v času rasti, se za okužene določijo njive, zavarovani prostori in zemljišča, od koder so bili odvzeti vzorci;

c) določi obseg verjetne okužbe v skladu s 1. točko Priloge 4, ki je sestavni del tega pravilnika, pri čemer se upošteva možnost okužb preko dotikov pred spravilom pridelka in po njem, v času pridelave, namakanja ali škropljenja ali zaradi klonske sorodnosti s pridelkom, kjer je bila ugotovljena okužba;

d) določi razmejeno območje: območje se razmeji na podlagi obsega ugotovljene in verjetne okužbe iz točk b) in c) tega odstavka, ob upoštevanju dejavnikov možnega širjenja organizma iz 2.a) točke Priloge 4 tega pravilnika.

(3) Za druge gostiteljske rastline se, ko je pridelava glavnih gostiteljskih rastlin ugotovljena kot nevarna za širjenje organizma:

a) izvede postopke v skladu s točko a) prejšnjega odstavka;

b) določi obseg ugotovljene okužbe: za okužene se določijo gostiteljske rastline, iz katerih je bil odvzet vzorec;

c) določi obseg verjetne okužbe in razmeji območje v skladu s točkama c) in d) prejšnjega odstavka oziroma glede na pridelavo glavnih gostiteljskih rastlin.

(4) Za površinske vode, vključno s tekočimi odpadki, ki nastajajo pri industrijski predelavi ali v prostorih za pakiranje, kjer se vrši manipulacija z glavnimi gostiteljskimi rastlinami, in z njimi povezane samonikle gostiteljske rastline iz družine razhudnikov, ko obstaja pri pridelavi glavnih gostiteljskih rastlin nevarnost okužbe zaradi namakanja, škropljenja ali poplavljanja površinskih voda, se:

a) izvede postopke za določitev obsega ugotovljene okužbe, vključno z uradnimi pregledi vzorcev površinskih voda v ustreznih časovnih presledkih in, če so navzoče, samoniklih gostiteljskih rastlin iz družine razhudnikov;

b) določi obseg ugotovljene okužbe: na podlagi ugotovitev iz točke a) tega odstavka se v ustreznem obsegu za okužene določijo površinske vode, iz katerih so bili odvzeti vzorci;

c) določi obseg verjetne okužbe in razmeji območje na podlagi določitve obsega ugotovljene okužbe iz točke b) tega odstavka, ob upoštevanju dejavnikov možnega širjenja organizma iz 1. in 2.b) točke Priloge 4 tega pravilnika.

(5) Določbe tega člena se uporabljajo tudi v primeru, da je bila navzočnost organizma ugotovljena v eni izmed držav članic in obstaja nevarnost prenosa okužbe v Republiko Slovenijo. V tem primeru se vsi postopki iz tega člena izvedejo na podlagi podatkov, ki jih je sporočila ta država članica.

9. člen

(ukrepi za okužene glavne gostiteljske rastline)

(1) Fitosanitarni inšpektor odredi za glavne gostiteljske rastline, ki so bile ugotovljene kot okužene, naslednje ukrepe:

a) prepoved sajenja in

b) uničenje ali drugačno odstranitev pod njegovim nadzorom, ki se opravi na enega izmed načinov iz 1. točke Priloge 5, ki je sestavni del tega pravilnika, če ne predstavlja prepoznavne nevarnosti za širjenje organizma.

(2) Odpadki, povezani z ravnanjem, odlaganjem in obdelavo okuženih partij in drugi odpadki, povezani in nastali z ukrepi iz prejšnjega odstavka, se lahko odlagajo le v skladu s Prilogo 6, ki je sestavni del tega pravilnika.

10. člen

(ukrepi za verjetno okužene glavne gostiteljske rastline)

(1) Za verjetno okužene glavne gostiteljske rastline, pridelane na verjetno okuženih zemljiščih, vključno s tistimi glavnimi gostiteljskimi rastlinami, za katere je bila ugotovljena nevarnost okužbe, fitosanitarni inšpektor odredi naslednje ukrepe:

a) prepoved sajenja in

b) ustrezno uporabo ali odstranitev pod njegovim nadzorom, ki se opravi na enega izmed načinov iz 2. točke Priloge 5 tega pravilnika, če ne predstavlja prepoznavne nevarnosti za širjenje organizma.

(2) V primeru, da ukrepi iz točke b) prejšnjega odstavka vplivajo tudi na druge države članice, uprava o tem obvesti pristojne uradne organe teh držav članic in od njih pridobi uradno izjavo, da so predhodno odobrili postopke za odstranjevanje odpadkov pri pakiranju ali predelavi krompirja.

(3) Če se ukrepi drugih držav članic nanašajo tudi na Republiko Slovenijo, poda uradno izjavo iz prejšnjega odstavka uprava.

11. člen

(ukrepi za stroje in opremo)

Za stroje, vozila, skladišča ali njihove dele in druge predmete, vključno s pakirnim materialom, ki so bili ugotovljeni kot okuženi ali kot verjetno okuženi, fitosanitarni inšpektor odredi naslednje ukrepe, ki se izvedejo pod njegovim nadzorom:

a) uničenje ali

b) čiščenje in, kadar je ustrezno, razkuževanje, ki se opravi z uporabo ustreznih metod, katere ne predstavljajo prepoznavne nevarnosti za širjenje organizma. Po razkuževanju ti predmeti ne veljajo več za okužene.

12. člen

(ukrepi v razmejenem območju)

Ne glede na ukrepe iz 9., 10. in 11. člena tega pravilnika fitosanitarni inšpektor v razmejenem območju iz točke d) drugega odstavka in točke c) četrtega odstavka 8. člena tega pravilnika odredi in nadzoruje izvajanje ukrepov na mestih pridelave, ki so bila ugotovljena kot okužena, v skladu s 3. točko Priloge 5 in drugih ukrepov v skladu s 4. točko Priloge 5 tega pravilnika.

13. člen

(zahteve za semenski krompir)

(1) Semenski krompir mora izpolnjevati vse predpisane fitosanitarne zahteve in izvirati neposredno iz materiala, pridobljenega v okviru uradnega potrjevanja in za katerega je bilo z uradnim testiranjem ob uporabi uradne diagnostične metode ugotovljeno, da ni okužen z organizmom.

(2) Kadar je bila navzočnost organizma ugotovljena pri pridelavi semenskega krompirja, se uradno testiranje opravi:

- s testiranjem začetnih oziroma zgodnejših množitev, vključno z izvori klonske selekcije in sistematičnim testiranjem klonov osnovnega semenskega krompirja, ali

- v primerih, ko ni klonske sorodnosti, s testiranjem vseh klonov osnovnega semenskega krompirja ali zgodnejših množitev vključno z izvori klonske selekcije.

(3) V vseh drugih primerih se uradno testiranje opravi na vsaki rastlini izvorne klonske selekcije ali na reprezentativnih vzorcih osnovnega semenskega krompirja ali zgodnejših množitvah.

14. člen

(posedovanje organizma)

Prepovedano je posedovanje organizma ali kakršnokoli ravnanje z njim.

15. člen

(izjeme za znanstvene namene)

Uprava lahko dovoli odstopanje od ukrepov iz 9., 10., 11. in 12. člena ter odstopanja od 14. člena tega pravilnika za raziskovalne ali znanstvene namene in žlahtniteljsko delo, pod pogojem, da so odstopanja v skladu z zakonom in pravilnikom, ki ureja uvoz ali premeščanje določenih škodljivih organizmov, rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov za poskusne, raziskovalne ali razvojne namene in za delo pri žlahtnjenju rastlin.

16. člen

(dodatni ukrepi)

Uprava lahko sprejme dodatne ali strožje ukrepe, potrebne za zatiranje organizma ali za preprečevanje njegovega širjenja, če so skladni z določbami zakona.

IV. OBVEŠČANJE IN POROČANJE

17. člen

(obveščanje uprave)

Izvajalci sistematične raziskave o domnevni ali ugotovljeni navzočnosti organizma sproti poročajo upravi, ki izsledke redno evidentira in objavlja na svoji spletni strani.

18. člen

(obveščanje Komisije in držav članic)

(1) Če v primerih domnevne navzočnosti organizma obstaja nevarnost prenosa okužbe iz Republike Slovenije na glavne gostiteljske rastline ali površinske vode v drugi državi članici, uprava v skladu z ugotovljeno nevarnostjo tej drugi državi članici takoj sporoči podrobnosti o omenjeni domnevni navzočnosti organizma.

(2) Uprava o vseh ugotovljenih okužbah iz točke b) drugega odstavka in točke b) četrtega odstavka 8. člena tega pravilnika in o podrobnostih o razmejitvi območja iz točke d) drugega odstavka in točke c) četrtega odstavka 8. člena tega pravilnika takoj uradno obvesti Evropsko komisijo (v nadaljnjem besedilu: Komisija) in druge države članice. Obvestilo se pošlje takoj po potrditvi organizma z uradnim testiranjem in vsebuje najmanj podatke iz 3. točke Priloge 4 tega pravilnika.

(3) Če v primeru ugotovljene okužbe obstaja nevarnost prenosa okužbe iz Republike Slovenije v drugo državo članico, uprava tej drugi državi članici in Komisiji takoj sporoči potrebne podatke za izvedbo postopkov iz 8. člena tega pravilnika. Obvestilo se pošlje v skladu s 4. točko Priloge 4 tega pravilnika.

(4) Ko so končani vsi postopki, uprava Komisiji in drugim državam članicam sporoči dodatne informacije iz 5. točke Priloge 4 tega pravilnika.

(5) Uprava sporoča Komisiji in drugim državam članicam tudi:

- podrobnosti o izvedenih ukrepih v razmejenih območjih iz 3. in 4. točke Priloge 5 tega pravilnika,

- podrobnosti o drugih izvedenih ukrepih iz Prilog 5 in 6 tega pravilnika z utemeljitvijo,

- podrobnosti o izvedenih dodatnih ali strožjih ukrepih iz 16. člena tega pravilnika.

19. člen

(letno poročanje Komisiji in drugim državam članicam)

Uprava najmanj enkrat letno poroča Komisiji in drugim državam članicam o podrobnostih in izsledkih sistematičnih raziskav iz 3. člena tega pravilnika. Poročilo, ki mora vsebovati podatke iz 3. točke Priloge 1 tega pravilnika, se za preteklo leto posreduje do 1. junija, za krompir, uporabljen za seme na lastnih kmetijah pa do 1. septembra tekočega leta.

V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

20. člen

(uradno testiranje)

Do podelitve javnih pooblastil iz prvega odstavka 5. člena tega pravilnika se uradno testiranje izvaja v skladu s pravilnikom, ki določa pogoje za opravljanje nalog zdravstvenega varstva rastlin po javnem pooblastilu.

21. člen

(prenehanje veljavnosti)

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Odredba o izvajanju sistematičnega nadzora in ukrepov za preprečevanje širjenja in zatiranje krompirjeve rjave gnilobe, ki jo povzroča bakterija Ralstonia solanacearum (Smith) Yabuuchi et al. (Uradni list RS, št. 85/99 in 45/01 - ZZVR-1).

22. člen

(začetek veljavnosti)

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 007-321/2006

Ljubljana, dne 26. marca 2007

EVA 2006-2311-0168

Iztok Jarc l.r.

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Priloga 1

1. Glavne gostiteljske rastline iz drugega odstavka 3. člena tega pravilnika so:

- rastline krompirja (Solanum tuberosum L.), vključno z gomolji, razen semena v botaničnem smislu;

- rastline paradižnika (Lycopersicon lycopersicum (L.) Karsten ex Farw.), razen plodov in semena.

2. Pregledi iz točke a) 4. člena tega pravilnika se v okviru sistematične raziskave za glavne gostiteljske rastline opravijo na naslednji način:

- pri krompirju, tako semenskem kot drugem, se v primernih presledkih opravi vizualni pregled rastočega posevka oziroma vzorčenje v času rasti ali v skladišču; te vzorce se uradno vizualno pregleda s prerezom gomoljev;

- pri semenskem krompirju in po potrebi tudi pri drugem krompirju se opravi uradno testiranje z uporabo uradne diagnostične metode;

- pri paradižniku se, najmanj v primeru posevkov rastlin za sajenje v tržne namene, v primernih presledkih opravi vizualni pregled.

3. Letno poročilo za Komisijo iz 19. člena tega pravilnika vsebuje:

a) za sistematične raziskave krompirja:

- oceno skupne površine (v hektarih), posajene s semenskim ali drugim krompirjem,

- razdelitev glede na tip krompirja (semenski, jedilni ipd.) ter po potrebi tudi glede na regije,

- število in datum odvzema vzorcev za testiranje,

- število vizualnih pregledov na njivi,

- število in velikost vzorcev vizualnih pregledov gomoljev;

b) za sistematične raziskave paradižnika, in sicer najmanj za posevke, namenjene pridelavi sadik v tržne namene:

- oceno skupnega števila rastlin,

- število vizualnih pregledov;

c) za sistematične raziskave drugih gostiteljskih rastlin, vključno s samoniklimi gostiteljskimi rastlinami iz družine razhudnikov:

- rastlinsko vrsto,

- število vzorcev in datum vzorčenja,

- vzorčeno območje oziroma vzorčeno površinsko vodo,

- diagnostično metodo;

d) za sistematične raziskave odpadnih voda in tekočih odpadkov iz industrijske predelave ali prostorov za embaliranje:

- število vzorcev in datum vzorčenja,

- vzorčeno območje oziroma vzorčeno površinsko vodo oziroma vzorčeno lokacijo posestva,

- diagnostično metodo.

Priloga 2

Pogoji iz drugega odstavka 5. člena tega pravilnika glede shranjevanja materiala, uporabljenega v uradnem testiranju, so naslednji:

1. Za vsak primer domnevne navzočnosti organizma, pri kateri je bil s hitrim presejalnim testom dobljen pozitiven rezultat v skladu z uradno diagnostično metodo, ki se uporablja za glavne gostiteljske rastline, ali s katero koli drugo uradno odobreno metodo v vseh drugih primerih, in katerega potrditev ali ovržba bo mogoča šele ob njenem zaključku, je treba zadržati in primerno konzervirati do zaključka navedenih metod:

- vse vzorčene gomolje, in kjer je to mogoče, vse vzorčene rastline,

- ves preostali ekstrakt in dodatno pripravljeni material za presejalne teste, npr. objektna stekelca imunofluorescenčnega testa, in

- vso pripadajočo dokumentacijo.

Zadržanje gomoljev bo omogočilo testiranje sortne pristnosti, kjer je to potrebno.

2. V primeru ugotovljene okužbe je treba zadržati in ustrezno konzervirati najmanj še en mesec po postopku obveščanja iz drugega in tretjega odstavka 18. člena tega pravilnika:

- material iz prejšnje točke in

- vzorec okuženega materiala paradižnika oziroma jajčevca, inokuliranega z ekstraktom gomoljev ali rastlin, kadar je to ustrezno, in

- izolirano kulturo organizma.

Priloga 3

Postopki za določitev obsega in primarnega vira okužbe iz točke a) drugega odstavka 8. člena tega pravilnika vključujejo:

a) mesta pridelave

- kjer se prideluje ali se je prideloval krompir, ki je klonsko soroden s krompirjem, za katerega je bilo ugotovljeno, da je okužen,

- kjer se prideluje ali se je prideloval paradižnik, ki je iz istega vira kot paradižnik, za katerega je bilo ugotovljeno, da je okužen,

- kjer se prideluje ali se je prideloval krompir ali paradižnik, ki je zaradi domnevne navzočnosti organizma pod uradnim nadzorom,

- kjer se prideluje ali se je prideloval krompir, klonsko soroden s krompirjem, ki je bil pridelan na mestih pridelave, za katera je bilo ugotovljeno, da so okužena,

- kjer se prideluje krompir ali paradižnik, ki se nahajajo v bližini mest pridelave, za katera je bilo ugotovljeno, da so okužena, vključno s tistimi, ki uporabljajo isto opremo in objekte, neposredno ali prek skupnega izvajalca,

- kjer se za namakanje ali škropljenje uporablja površinska voda iz kateregakoli vira, za katerega je bila podana ugotovljena ali domnevna okužba,

- kjer se za namakanje ali škropljenje uporablja površinska voda iz vira, ki ga uporabljajo tudi mesta pridelave, za katerega je bila podana ugotovljena ali domnevna okužba,

- ki so ali so bila poplavljena s površinsko vodo, za katero je bila podana ugotovljena ali domnevna okužba;

b) površinsko vodo, za katero je bilo ugotovljeno, da je okužena z organizmom in se uporablja za namakanje ali škropljenje ali je poplavila njive ali mesta pridelave.

Priloga 4

1. Dejavniki, ki se jih upošteva pri določanju obsega verjetne okužbe v skladu s točko c) drugega odstavka in točko c) četrtega odstavka 8. člena tega pravilnika, so:

- glavne gostiteljske rastline, pridelane na mestih pridelave, ki so bila ugotovljena kot okužena v skladu s točko b) drugega odstavka 8. člena tega pravilnika,

- mesta pridelave, kakor koli povezana z glavnimi gostiteljskimi rastlinami, ki so bile ugotovljene kot okužene v skladu s točko b) drugega odstavka 8. člena tega pravilnika, vključno s tistimi, pri katerih so se neposredno ali preko skupnega izvajalca uporabljali ista oprema in prostori,

- glavne gostiteljske rastline, ki so bile pridelane na mestih pridelave iz prejšnje alineje ali so bile na teh mestih prisotne v času, ko so bile na mestu pridelave iz prve alineje prisotne glavne gostiteljske rastline, ugotovljene kot okužene v skladu s točko b) drugega odstavka 8. člena tega pravilnika,

- posestva, kjer so se nahajale glavne gostiteljske rastline z zgoraj navedenih mest pridelave,

- stroji, vozila, skladišča ali njihovi deli in drugi predmeti, vključno z embalažo, ki so morda prišli v stik z glavnimi gostiteljskimi rastlinami, ki so bile ugotovljene kot okužene v skladu s točko b) drugega odstavka 8. člena tega pravilnika,

- katerekoli glavne gostiteljske rastline, uskladiščene v ali v stiku z objekti ali predmeti iz prejšnje alineje, preden so bili ti očiščeni in razkuženi,

- na podlagi postopkov in testiranja iz točke a) drugega odstavka 8. člena tega pravilnika: gomolji ali rastline krompirja, sestrsko ali starševsko klonsko sorodni z glavnimi gostiteljskimi rastlinami, ugotovljenimi kot okuženimi v skladu s točko b) drugega odstavka 8. člena tega pravilnika, ter rastline paradižnika iz istega vira kot glavne gostiteljske rastline, za katere se kljub morebitnemu negativnemu rezultatu testa na organizem zdi, da so verjetno okužene zaradi klonske povezave; lahko se opravi testiranje sortne pristnosti, da se preveri istovetnost okuženih in klonsko sorodnih gomoljev ali rastlin,

- mesta pridelave glavnih gostiteljskih rastlin iz prejšnje alineje,

- mesta pridelave glavnih gostiteljskih rastlin, kjer se za namakanje ali škropljenje uporablja voda, ki je bila ugotovljena kot okužena v skladu s točko b) četrtega odstavka 8. člena tega pravilnika,

- glavne gostiteljske rastline, pridelane na poljih, poplavljenih s površinsko vodo, za katero je bilo ugotovljeno, da je okužena.

2. Dejavniki možnega širjenja organizma, ki se jih upošteva pri določanju razmejenega območja, so:

a) za razmejeno območje iz točke d) drugega odstavka 8. člena tega pravilnika:

- bližina drugih mest pridelave, kjer se pridelujejo glavne gostiteljske rastline,

- skupna pridelava in uporaba semenskega krompirja,

- mesta pridelave, kjer se uporablja površinska voda za namakanje ali škropljenje glavnih gostiteljskih rastlin, kadar obstaja ali je obstajala nevarnost površinskega odtekanja vode z mest pridelave, ki so bila ugotovljena kot okužena v skladu s točko b) drugega odstavka 8. člena tega pravilnika, ali njihovega poplavljanja;

b) za razmejeno območje iz točke c) četrtega odstavka 8. člena tega pravilnika:

- mesta pridelave, kjer se pridelujejo glavne gostiteljske rastline, ki mejijo na ali jih ogroža poplavljanje s površinsko vodo, ki je bila ugotovljena kot okužena,

- kakršnokoli zaključeno namakalno zajetje, povezano s površinsko vodo, ki je bila ugotovljena kot okužena,

- vode, povezane s površinsko vodo, ki je bila ugotovljena kot okužena, upoštevajoč smer in hitrost pretoka vode, ki je bila ugotovljena kot okužena, ter prisotnost samoniklih gostiteljskih rastlin iz družine razhudnikov.

3. Obvestilo iz drugega odstavka 18. člena tega pravilnika o ugotovljenih okužbah in razmejitvi območja vsebuje najmanj naslednje podatke:

- za krompir: ime sorte v partiji, tip (semenski, jedilni ipd.) in kjer lahko, tudi kategorijo;

- za paradižnik: ime sorte v partiji in kjer lahko, tudi kategorijo.

4. Obvestilo iz tretjega odstavka 18. člena tega pravilnika o ugotovljenih okužbah v primeru nevarnosti prenosa okužbe v drugo državo članico vsebuje naslednje podatke:

- ime sorte krompirja ali paradižnika v partiji,

- ime in naslov pošiljatelja in prejemnika,

- datum dostave partije krompirja ali paradižnika,

- velikost dostavljene partije krompirja ali paradižnika,

- kopijo rastlinskega potnega lista ali najmanj številko rastlinskega potnega lista, če je ta bil izdan, oziroma registrsko številko pridelovalca ali trgovca in kopijo dobavnice.

5. Dodatne informacije iz četrtega odstavka 18. člena tega pravilnika so:

- datum, ko je bila okužba ugotovljena,

- kratek opis izvedenih postopkov za določitev vira in možnega širjenja organizma, vključno z obsegom odvzetih vzorcev,

- informacije o ugotovljenem ali domnevnem viru okužbe,

- podrobnosti o obsegu ugotovljene okužbe, vključno s številom mest pridelave in pri krompirju s številom partij z navedbo sorte in pri semenskem krompirju tudi kategorije,

- podrobnosti o razmejitvi območja, vključno s številom mest pridelave, ki niso bila ugotovljena kot okužena, vendar so vključena v območje,

- podrobnosti o določitvi okužene vode, vključno z imenom in lokacijo vode ter obsegom prepovedi namakanja,

- za vse pošiljke ali partije rastlin paradižnika, ugotovljene kot okužene, podrobnosti glede fitosanitarnih spričeval oziroma rastlinskih potnih listov, ki so bila izdana za te pošiljke v skladu s fitosanitarnimi predpisi,

- druge informacije v zvezi z ugotovljenim izbruhom, ki jih lahko zahteva Komisija.

Priloga 5

1. Možni načini drugačne odstranitve iz točke b) prvega odstavka 9. člena tega pravilnika za glavne gostiteljske rastline, ki so bile ugotovljene kot okužene:

- uporaba za živalsko krmo po toplotni obdelavi, ki onemogoča preživetje organizma,

- odlaganje na ustreznem odlagališču z ločenim odstranjevanjem odpadkov, odobrenem s strani fitosanitarnega inšpektorja, kjer ni nevarnosti, da bi organizem prišel v okolje kmetijskih zemljišč, npr. s pronicanjem, ali v stik z vodnimi viri, ki se uporabljajo za namakanje kmetijskih zemljišč,

- sežig,

- industrijska predelava z neposredno in takojšnjo dostavo v predelovalni obrat, ki ima ustrezne postopke za odstranjevanje odpadkov, odobrene s strani fitosanitarnega inšpektorja in za katere je dokazano, da ne predstavljajo nobene prepoznavne nevarnosti za širjenje organizma, in sistem za čiščenje in razkuževanje vozil, ki se uporablja najmanj za vozila, ki

odhajajo,

- drugi ukrepi, če ne predstavljajo prepoznavne nevarnosti za širjenje organizma.

2. Možni načini drugačne odstranitve iz točke b) prvega odstavka 10. člena tega pravilnika za verjetno okužene glavne gostiteljske rastline:

a) gomolji krompirja se:

- uporabijo kot jedilni krompir za prehrano, pakiran za neposredno dobavo in uporabo brez prepakiranja, na mestu z ustreznimi postopki za odstranjevanje odpadkov; semenski krompir in krompir namenjen za sajenje se lahko na istem mestu sortira, pakira in skladišči le, če se to opravlja ločeno od verjetno okuženega krompirja ali če so na razpolago ustrezni postopki za temeljito čiščenje in razkuževanje,

- uporabijo kot jedilni krompir za industrijsko predelavo, namenjen za neposredno in takojšnjo dostavo v predelovalni obrat, ki ima ustrezne postopke za odstranjevanje odpadkov in sistem za čiščenje in razkuževanje vozil, ki se uporablja najmanj za vozila, ki odhajajo,

- drugače uporabijo ali odstranijo, če to ne predstavlja prepoznavne nevarnosti za širjenje organizma in je to odobril pristojni uradni organ zadevne države članice;

b) druge rastline, vključno z ostanki stebel in listov, se:

- uničijo, ali

- drugače uporabijo ali odstranijo, če to ne predstavlja prepoznavne nevarnosti za širjenje organizma in je to odobril pristojni uradni organ zadevne države članice.

3. Ukrepi iz 12. člena tega pravilnika, ki se izvajajo znotraj razmejenega območja in veljajo za mesta pridelave, ugotovljena kot okužena v skladu s točko b) drugega odstavka 8. člena tega pravilnika, so:

3.1. Za okužene njive ali okužene zavarovane prostore:

a) prva možnost:

- najmanj štiri rastna leta, ki sledijo letu ugotovljene okužbe se izvajajo ukrepi za odstranjevanje krompirjevih in paradižnikovih samosevcev in drugih samoniklih gostiteljskih rastlin organizma, vključno s pleveli iz družine razhudnikov, ter se ne sadijo gomolji, rastline ali botanično seme krompirja, rastline in seme paradižnika ter ob upoštevanju biologije organizma tudi druge gostiteljske rastline, rastline kapusnic iz rodu Brassica, na katerih je bila ugotovljena nevarnost preživetja organizma, ter posevki, na katerih je bila ugotovljena nevarnost širjenja organizma;

- v prvi sezoni pridelave krompirja ali paradižnika, ki sledi obdobju iz prejšnje alineje, in pod pogojem, da na njivi najmanj dve zaporedni rastni leti pred sajenjem niso bili med uradnimi pregledi najdeni krompirjevi in paradižnikovi samosevci in druge samonikle gostiteljske rastline organizma, vključno s pleveli iz družine razhudnikov, se pri krompirju dovoli le pridelava jedilnega krompirja ter se pridelani gomolji in rastline paradižnika testirajo v skladu z uradno diagnostično metodo;

- v sezoni pridelovanja krompirja ali paradižnika, ki sledi obdobju iz prejšnje alineje, in ob upoštevanju ustreznega kolobarja, ki v primeru semenskega krompirja obsega najmanj dve leti, se izvede sistematična raziskava iz 3. člena tega pravilnika;

b) druga možnost:

- pet rastnih let, ki sledijo letu ugotovljene okužbe se izvajajo ukrepi za odstranjevanje krompirjevih in paradižnikovih samosevcev in drugih samoniklih gostiteljskih rastlin organizma, vključno s pleveli iz družine razhudnikov, ter se njiva v prvih treh letih vzdržuje v prahi ali se v skladu z ugotovljenim tveganjem sejejo žita, ali pa se vzpostavi travnik ali pašnik s pogosto nizko košnjo ali intenzivno pašo ali travnik za pridelavo semena trav; v naslednjih dveh letih sledi sajenje negostiteljskih rastlin, za katere je bilo ugotovljeno, da ne predstavljajo tveganja za preživetje ali širjenje organizma;

- v prvi sezoni pridelovanja krompirja in paradižnika, ki sledi obdobju iz prejšnje alineje in pod pogojem, da na njivi najmanj dve zaporedni rastni leti pred sajenjem niso bili med uradnimi pregledi najdeni krompirjevi in paradižnikovi samosevci in druge samonikle gostiteljske rastline organizma, vključno s pleveli iz družine razhudnikov, se pri krompirju dovoli pridelava semenskega ali jedilnega krompirja in se pridelani gomolji in rastline paradižnika testirajo v skladu z uradno diagnostično metodo.

3.2. Za druge njive na mestu pridelave, ki je bilo ugotovljeno kot okuženo, pod pogojem, da je nevarnost krompirjevih in paradižnikovih samosevcev in drugih samoniklih gostiteljskih rastlin organizma, vključno s pleveli iz družine razhudnikov, odpravljena:

a) v rastnem letu, ki sledi letu ugotovljene okužbe, se:

- ne sadijo gomolji, rastline in botanično seme krompirja ali druge gostiteljske rastline organizma, ali

- se sadi le uradno potrjen semenski krompir za pridelavo jedilnega krompirja in rastline paradižnika za pridelavo plodov, ki so bile vzgojene iz semena, ki izpolnjuje vse predpisane fitosanitarne zahteve;

b) v drugem rastnem letu, ki sledi letu ugotovljene okužbe, se:

- sadi le uradno potrjen semenski krompir ali krompir, uradno testiran na odsotnost organizma in pridelan pod uradnim nadzorom na neokuženih mestih pridelave, za pridelavo semenskega ali

jedilnega krompirja,

- sadi le rastline paradižnika, ki so bile vzgojene iz semena, ki je izpolnjevalo vse predpisane fitosanitarne zahteve, ali v primeru vegetativnega razmnoževanja iz rastlin paradižnika, ki so bile pridelane iz takega semena in gojene pod uradnim nadzorom na neokuženih mestih pridelave, za pridelavo rastlin ali plodov;

c) v najmanj še tretjem letu, ki sledi letu ugotovljene okužbe, se:

- sadi le uradno potrjen semenski krompir ali krompir, pridelan pod uradnim nadzorom iz uradno potrjenega semenskega krompirja, za pridelavo semenskega ali jedilnega krompirja,

- sadi le rastline paradižnika, ki so bile vzgojene iz semena, ki je izpolnjevalo vse predpisane fitosanitarne zahteve, ali rastline paradižnika, ki so bile vzgojene iz takih rastlin pod uradnim nadzorom; paradižnik se lahko prideluje kot rastline ali kot plodove;

d) v vsakem od rastnih let iz prejšnjih točk se izvajajo ukrepi za uničenje krompirjev samosevcev in drugih morebitnih samoniklih gostiteljskih rastlin organizma ter uradni pregledi posevkov ob ustreznem času in testiranje pridelanega krompirja z vsakega krompirjevega posevka v skladu z uradno diagnostično metodo.

3.3. Takoj po ugotovljeni okužbi v skladu s točko b) drugega odstavka 8. člena tega pravilnika in po prvem naslednjem rastnem letu se:

a) vsi stroji in skladiščni prostori na mestu pridelave, ki so vključeni v pridelavo krompirja ali paradižnika, ustrezno očistijo in razkužijo pod uradnim nadzorom z uporabo ustreznih metod, katere ne predstavljajo prepoznavne nevarnosti za širjenje organizma, v skladu z 11. členom tega pravilnika,

b) izvaja uradni nadzor namakalnih in škropilnih programov, vključno z njihovo prepovedjo, če je to potrebno, da se prepreči širjenja organizma.

3.4. V zavarovanih prostorih, ki so bili ugotovljeni kot okuženi v skladu s točko b) drugega odstavka 8. člena tega pravilnika, kjer je mogoče v celoti zamenjati rastni substrat, se izvajajo naslednji ukrepi:

a) prepoved sajenja gomoljev, rastlin ali botaničnega semena krompirja ali drugih gostiteljskih rastlin organizma, vključno z rastlinami in semenom paradižnika; izjemoma se lahko odobri pridelavo krompirja ali paradižnika, če se na pridelovalni enoti predhodno izvedejo uradno nadzorovani ukrepi za izkoreninjenje organizma in odstranijo vsi materiali gostiteljskih rastlin, vključno z najmanj celotno zamenjavo rastnega substrata ter očiščenjem in razkužitvijo pridelovalne enote in vse opreme,

b) krompir se lahko prideluje le iz uradno potrjenega semenskega krompirja ali minigomoljev ali mikrorastlin, pridobljenih iz testiranih virov,

c) paradižnik se lahko prideluje le iz semena, ki je izpolnjevalo vse predpisane fitosanitarne zahteve, ali v primeru vegetativnega razmnoževanja iz rastlin paradižnika, ki so bile pridelane iz takega semena in gojene pod uradnim nadzorom,

d) izvaja uradni nadzor namakalnih in škropilnih programov, vključno z njihovo prepovedjo, če je to potrebno, da se prepreči širjenja organizma.

4. Drugi ukrepi iz 12. člena tega pravilnika, ki se izvajajo znotraj razmejenega območja, so:

a) takoj po ugotovljeni okužbi se opravi temeljito čiščenje in razkuževanje vseh strojev in skladiščnih prostorov na posestvih, vključenih v pridelavo krompirja in paradižnika, kjer je to ustrezno; čiščenje in razkuževanje se opravi pod uradnim nadzorom z uporabo ustreznih metod, katere ne predstavljajo prepoznavne nevarnosti za širjenje organizma;

b) takoj in za najmanj tri rastne sezone po ugotovljeni okužbi se v primeru razmejitve območja iz točke d) drugega odstavka 8. člena tega pravilnika:

- izvede uradni nadzor posestev, ki pridelujejo, skladiščijo, sortirajo ali pakirajo krompir ali paradižnik, vključno s posestvi, ki pogodbeno upravljajo s stroji za obdelavo krompirja ali paradižnika,

- na celotnem območju sadi le uradno potrjen semenski krompir ali krompir, pridelan pod uradnim nadzorom, in opravi testiranje po spravilu semenskega krompirja, pridelanega na mestih pridelave, ki so bila ugotovljena kot verjetno okužena,

- na vseh posestvih se na celotnem območju pridelan semenski krompir skladišči, sortira in pakira ločeno od jedilnega krompirja ali se med skladiščenjem, sortiranjem in pakiranjem semenskega in jedilnega krompirja izvede temeljito čiščenje in razkuževanje skladišč, strojev, orodja in opreme, ki se je pri tem uporabljala,

- na celotnem območju sadi le rastline paradižnika, ki so bile vzgojene iz semena, ki je izpolnjevalo vse predpisane fitosanitarne zahteve, ali v primeru vegetativnega razmnoževanja iz rastlin paradižnika, ki so bile pridelane iz takega semena in gojene pod uradnim nadzorom,

- izvaja sistematično raziskavo iz 3. člena tega pravilnika;

c) takoj in za najmanj tri rastne sezone po ugotovljeni okužbi se v primeru površinske vode, ki je bila ugotovljena kot okužena v skladu s točko b) četrtega odstavka 8. člena tega pravilnika ali je bila obravnavana kot dejavnik možnega širjenja organizma iz 2. točke Priloge 5 tega pravilnika:

- izvaja letne sistematične raziskave v ustreznih časovnih obdobjih, vključno z vzorčenjem površinske vode in, kjer je to primerno, ustreznih gostiteljskih rastlin iz družine razhudnikov iz zadevnih vodnih virov, ter testiranjem glavnih gostiteljskih rastlin in drugih vzorcev v skladu z uradno diagnostično metodo,

- izvaja uradni nadzor namakalnih in škropilnih programov, vključno s prepovedjo uporabe vode, ki je bila ugotovljena kot okužena, za namakanje in škropljenje glavnih gostiteljskih rastlin in, kadar je to primerno, drugih gostiteljskih rastlin organizma, da se prepreči njegovo širjenje. Ta prepoved se lahko revidira na podlagi rezultatov letne sistematične raziskave iz prejšnje alineje in določitev vode kot okužene se lahko prekliče, če se ugotovi, da površinska voda ni več okužena. Uporaba vode, ki je prepovedana, se lahko pod uradnim nadzorom dovoli za namakanje in škropljenje gostiteljskih rastlin, pri čemer se uporabljajo uradno odobrene tehnike, ki uničijo oziroma odstranijo organizem in preprečujejo njegovo širjenje,

- v primeru okuženih odpadnih voda izvede uradni nadzor odstranjevanja trdnih odpadkov ali odpadnih voda iz obratov za industrijsko predelavo ali pakiranje glavnih gostiteljskih rastlin;

d) kadar je potrebno, se pripravi program za zamenjavo vsega semenskega krompirja v ustreznem časovnem obdobju.

Priloga 6

Odlaganje odpadkov iz drugega odstavka 9. člena tega pravilnika se opravi na naslednje načine:

a) krompirjevi in paradižnikovi odpadki, vključno z izločenim krompirjem, paradižnikom in olupki, ter drugi trdni odpadki v zvezi s krompirjem in paradižnikom, vključno z zemljo, kamni in drugimi ostanki, se:

- odlagajo na ustreznem odlagališču z ločenim odstranjevanjem odpadkov, odobrenem s strani fitosanitarnega inšpektorja, kjer ni nevarnosti, da bi organizem prišel v okolje kmetijskih zemljišč, npr. s pronicanjem, ali v stik z vodnimi viri, ki se uporabljajo za namakanje kmetijskih zemljišč; odpadki se prepeljejo neposredno na odlagališče v zaprtem vozilu oziroma na način, ki ne predstavlja nevarnosti izgube odpadkov, ali

- sežigajo, ali

- zanje izvedejo drugi ukrepi, odobreni s strani fitosanitarnega inšpektorja, pod pogojem, da ni nevarnosti širjenja organizma;

b) odpadne vode: pred odstranitvijo se iz odpadnih vod, ki vsebujejo suspendirane trdne delce, ti delci odstranijo s filtracijo ali postopkom posedanja. Te delce se odstrani v skladu s prejšnjo točko. Nato se odpadne vode:

- pred odlaganjem segreje tako, da celotna prostornina doseže najmanj 60 oC za najmanj 30 minut, ali

- odstrani na drug primeren način, odobren s strani fitosanitarnega inšpektorja in izveden pod njegovim uradnim nadzorom tako, da ni nevarnosti, da bi odpadki lahko prišli v stik s kmetijskim zemljiščem ali vodnimi viri, ki se uporabljajo za namakanje kmetijskega zemljišča.