Širitev proizvajalčeve razširjene odgovornosti

V predstavitvi Ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE) je bil predstavljen zakonodajni okvir za implementacijo Uredbe  (EU) 2025/40 o embalaži in odpadni embalaži v slovenski pravni red. Uredba (EU) 2025/40 o embalaži in odpadni embalaži, ki je stopila v veljavo 11. februarja 2025, se prične uporabljati 12. avgusta 2026. Proizvajalcem nalaga obveznost kritja celotnih stroškov ravnanja z odpadno embalažo.

 

Več kot 20 členov Uredbe PPWR velja neposredno, ostale morejo države članice urediti preko nacionalne zakonodaje. V skladu z EU direktivo o odpadkih (WFD) proizvajalci lahko nosijo del teh stroškov (najmanj 80 %) pod pogojem, da preostali delež (do 20 %) nosijo izvirni povzročitelji odpadkov ali distributerji. MOPE podpira ureditev financiranja stroškov smetenja v razmerju 80:20, kar pomeni, da bi do 20 % stroškov še vedno krili izvirni povzročitelji, to so potrošniki. MOPE predvideva in napoveduje, da bodo morali biti v prihodnje tudi proizvajalci vključeni v sistem oblikovanja cen za ravnanje z odpadno embalažo.

 

V pripravi so spremembe več predpisov, ki bodo med drugim natančneje opredelili metodologijo oblikovanja cen storitev ravnanja z odpadno embalažo. V prihodnje bodo organizirane tudi razprave v okviru ožjih interesnih skupin.

 

Na dogodku je stališče do omenjene uredbe predstavila Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij, še posebej je bilo izpostavljeno mnenje Združenja industrije pijač in posameznih podjetij s področij pekarstva in mlekarstva.

 

Ne strinja se s trenutnim predlogom, ki določa, da gospodarstvo krije 100 % stroškov ločenega zbiranja odpadne embalaže. Namesto tega naj se uvede model, v katerem bi proizvajalci krili 80 % stroškov, kar je v skladu z Evropsko direktivo o odpadkih (WFD).

 

Direktiva WFD dopušča, da se prihodki od prodaje sekundarnih surovin (prodaja PET-a po tem, ko je zbran) odštejejo od skupnih stroškov sistema. Če bo vzpostavljen sistem, kjer se bo PET prodajal po najvišji tržni ceni, se ta prihodek uporabi za znižanje stroškov sistema PRO.

 

Proizvajalci pijač še vedno močno podpirajo uvedbo kavcijskega sistema za embalažo pijač in predlagajo neodvisne revizije dejanskih stroškov za zbiranje komunalnih odpadkov oziroma odpadne embalaže, ki bo optimizirala stroškovno učinkovitost.

 

Dodatno zahtevajo, da sistem omogoči proizvajalcem pijač prednostni dostop do zbranega PET-a. Enako velja tudi za aluminij, ki se uporablja v proizvodnji pločevink za polnjenje pijač.

 

Potrebno je uvesti strožje registre in nadzor, ki bodo zagotavljali, da v sistemu sodelujejo vsi, ki embalažo dajejo na trg, sicer bo peščica domačih podjetij nosila stroške za celoten trg, kar je nesprejemljivo. Predlagajo tudi prehodno obdobje za uskladitev pogodb med deležniki in da sistem stopi v veljavo s 1. 1. 2027, ko bodo vsi deležniki imeli pripravljene letne načrte in potrjeno metodologijo.

 

Strokovno-izobraževalni dogodek je potekal v organizaciji Slovenskega centra za krožno gospodarstvo in Ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE) z naslovom »Novosti pri stroških ravnanja z odpadno embalažo v sistemu proizvajalčeve razširjene odgovornosti v 2026«.

GZS je odločno nasprotovala dvigu minimalne plače

Sprejeta odločitev, da se določi neto minimalna plača v letu 2026 na 1.000 evrov je ekonomsko nesmiselna in škoduje podjetjem, zlasti tistim, ki se borijo za konkurenčnost in ohranitev poslovanja. Pomeni vse manjše razlike med plačami zaposlenih v podjetjih. Nemogoče je pričakovati, da bodo podjetja lahko za 16,4-odstotka dvignila vse plače svojih zaposlenih z namenom, da se plačna struktura ne bi porušila.

 

GZS bo nadaljevala z aktivnostmi za razbremenitev stroškov dela in gospodarstva, napovedan je tudi sklic upravnega odbora GZS in novinarska konferenca na to temo.