Gospodarska Zbornica Slovenije | Arhiv: Ključno vprašanje: kdo ima koristi od GZS, kdo pa plača?
GZS

Arhiv: Ključno vprašanje: kdo ima koristi od GZS, kdo pa plača?

Spoštovane članice in člani Gospodarske zbornice Slovenije,

V četrtek, 16. aprila, je časnik Finance izjemno veliko pozornosti posvetil vprašanju, ali bosta Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) in Obrtno podjetniška zbornica Slovenije (OZS) ponovno lobirali za obvezno članstvo v zbornicah.
Že sama informacija o tem, še bolj pa komentarji, ki so jih v Financah objavili, so sprožili vrsto vprašanj in tudi začudenj, tako med člani GZS kot tudi v širši javnosti.

Naj vam v nadaljevanju na kratko pojasnim, kakšna stališča zastopam do te problematike:

  1. Sam osebno še vedno zagovarjam prostovoljno članstvo v GZS. Samo prostovoljno članstvo namreč zagotavlja možnosti za popolno neodvisnost od vsakokratne politične nomenklature.
  2. V tem trenutku tri reprezentativne zbornice – GZS, OZS in TZS - na prostovoljni osnovi vključujejo prek 70% slovenskega gospodarstva, če vzamemo kot merilo število zaposlenih ali njihove prihodke. Gospodarstvo, organizirano v zbornicah, predstavlja pa več kot 90% slovenskega izvoza.
  3. Lani je Upravni odbor GZS na svoji septembrski seji 24.9.2014 na predlog članice UO iz vrst papirne in papirno predelovalne industrije vodstvu GZS naložil, da ugotovi način, kako bi tudi nečlani prispevali za tisti del infrastrukture, ki prinaša koristi celotnemu gospodarstvu. Sklep je bil sprejet na podlagi razprave, v kateri so zlasti predstavniki industrijskih združenj opozorili, da uspehe delovanja GZS v zvezi z manjšimi obremenitvami gospodarstva zagotavljajo s svojimi finančnimi prispevki in neposrednim delom predstavniki članov GZS, rezultate teh uspehov pa koristijo vsi. Konkretno je bil povod za to uspeh GZS v zadnjih dveh letih na področju znižanja energetskih dajatev, kjer smo lahko za vsako podjetje konkretno izračunali prihranke zaradi uveljavitve zborničnih predlogov. V združenju so ugotovili, da imajo največje prihranke nekatera podjetja, ki v tistem trenutku sploh niso bili člani GZS. Zato se je tudi pojavila zahteva, da zbornični strokovnjaki proučijo možnosti, kako bi sleherno podjetje v Sloveniji za tisti del delovanja GZS, ki zagotavlja koristi za celotno gospodarstvo, prispevalo določna sredstva. Nikakor pa še ni bila sprejeta zahteva, da bi ponovno uvedli obvezno članstvo, čeprav en del članov GZS ves čas zagovarja obvezno članstvo v eni izmed reprezentativnih gospodarskih zbornic.
  4. O tem, kako to razrešiti, se pogovarjamo tudi z OZS. Kakršnakoli ocena, da bi šlo z morebitnim obveznim prispevkom za dodatno ožemanje gospodarstva na račun njegove konkurenčnosti, pa se nam zdi nekorektna. Namreč, motijo se tisti, ki menijo, da bi se nekatere razbremenitve gospodarstva ali deregulacija gospodarstva v posameznih primerih zgodila brez izjemno aktivnega vključevanja ne le strokovnih delavcev na GZS, temveč tudi gospodarstvenikov iz članic GZS, in še bolj, da zgolj novinarsko analiziranje problemov razrešuje te probleme. Prihranki, ki jih je GZS samo na področju energetskih prispevkov zagotovila slovenskemu gospodarstvu, so deset krat večji kot je bila vsa vplačana članarina v letu 2014.
  5. Seveda pa je ključno, da za strokovno in politično neodvisnost GZS zagotovimo tudi ustrezna finančna sredstva. GZS s članarino zagotovi le še 40% svojih prihodkov. Primarna funkcija GZS, zaradi katere se člani vključujejo v zbornico, so pogoji poslovanja, izboljšanje konkurenčnosti, se pravi lobiranje za gospodarstvo, ne storitve, s katerimi bi služili na trgu.
  6. Odločitev za morebitne spremembe zakonodaje in uveljavitev obveznega članstva bodo sprejemali organi zbornice le na podlagi ocene, da to podpira večina gospodarstva.
Samo Hribar Milič
Predsednik GZS

Fotogalerija









b i u citat


CAPTCHA slika
Prosimo prepišite varnostno kodo s slike:
Komentiraj