Gospodarska Zbornica Slovenije | Arhiv: GZS o proračunu: ne pošten ne korekten!
GZS

Arhiv: GZS o proračunu: ne pošten ne korekten!

Pri predlogu proračunov za leti 2016 in 2017 opozarjamo na:

-          ohranjanje neravnotežij pri bremenih,

-          tveganja zaradi napovedane visoke rasti, na podlagi napovedi Umarja,

-          nevarnost, da bo prišlo ob dosedanjih še do dodatnega obremenjevanja.

 

Proračun je tvegan, ker sloni na nadpovprečno visoki rasti, ki jo napoveduje Umar v primerjavi z drugimi analitičnimi ustanovami. Naša ocena rasti niti približno ni tako optimistična.

 

Proračun ni razvojno naravnan, ker bistveno zmanjšuje sredstva, namenjena za investicije.

 

Proračun je izkrivljen, če ne upošteva napovedanega cestninskega centa, kar je dodatno obremenjevanje prebivalstva in gospodarstva in nov paradavek, namesto da bi denar za investicije našli v rednih prilivih. Ob tem smo priče visokim oscilacijam sredstev za investicije iz leta v leto. Zato predlagamo uvedbo zlatega investicijskega pravila, to je približno enakega zneska javnih sredstev za investicije v 5-letnem drsnem planu, po avstrijskem vzoru.

 

Proračun ni pošten ne korekten, ker se je masa plač v javnem sektorju od leta 2008, torej pred krizo, do 2014 povečala za 9 odstotkov, v zasebnem sektorju pa ob skoraj 70.000 izgubljenih delovnih mestih zgolj za 2,7 odstotka, pa se kljub temu še naprej obremenjuje gospodarstvo in s tem vse zaposlene v njem, hkrati pa se deli še več za plače v javnem sektorju, namesto da bi se denar za to našel iz odprave anomalij pri plačah in pri organiziranosti delov javnega sektorja. Samo zadnja informacija: iz poročila Mednarodnega denarnega sklada je razvidno, da se je število študentov v visokem šolstvu od leta 2000-2012 povečalo za 7 odstotkov, osebje pa več kot podvojilo.

 

Proračun ne omogoča resnega davčnega prestrukturiranja. Po naših ocenah je tehtna razbremenitev dela težko dosegljiva le z drugačno prerazporeditvijo drugih davčnih stopenj, ampak bi morali to vnaprej upoštevati tudi pri javni porabi, ki bi morala biti nižja, da bi takšno nujno razbremenitev omogočila.

 

Vladni cilj bi moral biti več delovnih mest v zasebnem gospodarstvu. S takšnim proračunom in dodatnimi obremenitvami podjetij (redefinicija minimalne plače s socialnim avtogolom in socialno perverzijo,  upravičena uvedba davčnih blagajn, a brez nižjih davčnih stopenj, cestninski cent, požrta obljuba o le začasno zvišanem DDV ...) bo prostora bo za razbremenitev gospodarstva in s tem za nov razvojni zagon in nova delovna mesta še manj kot doslej. Pozor: letos imamo le 4.000 delovno aktivnih več kot lani! Kljub gospodarski rasti.

 

Kako bomo v prihodnje financirali pokojnine, zdravstvo, socialo ipd., če bomo vodili proračunsko politiko, ki ne omogoča gospodarstvu, družbi in državi, da si nabere nekaj razvojne maščobe? Leta 2008 smo imeli le 8 mrd evrov dolga, letos ga bo okoli 31 mrd evrov. In še ga povečujemo. Takrat smo učinke krize blažili z zadolževanjem. Ob naslednji krizi te maščobe ne bomo imeli več. Država pa se še naprej ne razdolžuje. Gospodarstvo z vsemi svojimi delavci, ki imajo v povprečju še vedno bistveno nižje plače, je na drugi strani storilo pri razdolževanju velik korak naprej. Čas je, da to domačo nalogo opravi tudi politika! Ne pa, da hrani nerealne apetite, čeprav je slovenski BDP na prebivalca še vedno za odstotkov nižji kot pred krizo.

 

Prikaz Umarja o možnih scenarij rasti po našem prepričanju ni dovolj objektiven, ker temelji zgolj na njegovi predvideni rasti ali celo višji, ni pa nobenega bolj pesimističnega scenarija.


Fotogalerija









b i u citat


CAPTCHA slika
Prosimo prepišite varnostno kodo s slike:
Komentiraj