GZS

Arhiv: Pospeševanje poslovanja: teorija, najboljše prakse in povezovanje z okoljem

V času dolgotrajne nizke gospodarske rasti, ki je značilna za evropsko gospodarstvo, postajajo vse pomembnejša inovativna zagonska podjetja, inovativnost zrelih podjetij (t. i. re-startup) in orodja, ki omogočajo njihov nastanek ter razvoj. V tem pogledu literatura kot eno od rešitev navaja podjetniške pospeševalnike, ki delujejo v mnogih državah in spodbujajo hitro rast izrazito inovativnih podjetij. Čeprav obstaja mnogo raziskav na temo različnih modelov poslovnih inkubatorjev in njihovih ekonomskih učinkov, se podjetniškim pospeševalnikom še vedno posveča malo pozornosti. Vendar pa zaradi izrazito heterogene situacije na tem področju in različnih metodoloških pristopov težko primerjamo rezultate iz literature, ki se nanašajo na učinkovitost inkubatorjev. Zato je iskanje najboljših praks in ocenjevanje ekonomskih učinkov teh programov še vedno problematično. Na oddelku za management univerze Ca’ Foscari so zato izvedli strukturiran pregled literature (Massaro et al., 2016) o podjetniških pospeševalnikih, da bi spoznali glavne elemente pospeševalniških programov in izluščili najboljše prakse s tega področja. Na podlagi tega so nato razvili delovni list za model pospeševalnika, ki vključuje vse elemente pospeševanja: od poslanstva in potreb, ki jih želi pospeševalnik pokriti, do namena, ciljev, specializacije, glavnih virov, značilnosti izbirnih postopkov in sestavnih delov programa pospeševalnika. Ta delovni list bo izhodišče za opredelitev modela CAB.

Fotogalerija