Vedno več podjetij se v zadnjem času odloča za uvajanje novih metod v poslovanje kot dizajnersko razmišljanje oziroma »Design Thinking«. Sistem je nadvse kreativen, ustvarjalen, navsezadnje pa zabaven in sproščen za vse aktivne in sodelujoče.  

Metoda uvaja novosti v procese, zato je pričakovati ob uvedi nekaterih sprememb ovire, nenaklonjenost ter zavračanje. Kreativno razmišljanje v podjetju lahko potekala  tako, da deležniki pišejo svoje ideje na listke, jih lepijo na steno ali na drug dogovorjen način v skupini.

Ekipa ima ves čas cilj, da reši problematiko ali pa da izpolni želje in potrebe. V ekipi so lahko tudi zunanji udeleženci, pomembno je, da je prisotna pozitivna naravnanost in da je zadosti vzpodbud pri reševanju izziva.

Udeleženci v skupini prosto izražajo svoje ideje in medsebojno sodelujejo. V skupini torej raziskujejo problem, ki ga opredelijo, razvijajo rešitve in ideje. Vsi vključeni v metodo dizajnerskega razmišljanja določijo vodjo, ki mora biti primerno strokovno izobražen, predvsem za mora imeti ustrezno znanje in izkušnje. 

Cilj vsakega dizajnerskega razmišljanja je rešitev problema za doseganje cilja in sicer hitro, brez nepotrebnih dodatnih stroškov, optimiziranje procesov dela, izboljšanje dela itd.. Kot primer dobre prakse je zagotovo podjetje Bosch, BMW, IMB, Philips in drugi, ki ustaljeno koristijo metodo design thinking. Rezultati HPI Inštituta pa govorijo prav tako v prid metodi, saj podatki nakazujejo dvig prodaje za skoraj 30 %, izboljša se delovna kultura v podjetjih za več kot 70 % ter znižajo  stroški pod 20 %. 

Podjetniška svetovalka SPOT svetovanje: Irena Tonin

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska Unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj