Gospodarska Zbornica Slovenije | Arhiv: Tujec lahko registrira s.p. z dokazili po 10a. člena ZGD-1
GZS

Arhiv: Tujec lahko registrira s.p. z dokazili po 10a. člena ZGD-1

Tujec lahko registrira tudi s.p. na ozemlju republike Slovenije. Razlika v postopku za tujca so vsekakor dokazila po 10a. členu ZGD-1, vendar se razlike prikažejo tudi v primeru ali gre za tujca iz države članice EU (ter EGP ali Švicarske konfederacije), ki ima prost dostop do trga dela, ali tujca iz tretjih držav. Razlog tiči predvsem pri postopku pridobivanja delovnega dovoljenja za tujce iz tretjih držav, ki je za registracijo s.p. ključne narave!


Registracijo s.p. tujec lahko opravi pri nas na SPOT točki!
Registracijo s.p. za tujca opravimo, enako kot za Slovenskega državljana, tudi na naši SPOT točki. Za postopek tujec potrebuje (enako kot slovenski državljan), slovensko davčno številko in EMŠO številko. V kolikor ustanovitelj s.p. ni lastnik nepremičnine, kjer bo sedež podjetja, tudi overjeno izjavo lastnika objekta.
Dobro je imeti pripravljen tudi nabor dejavnosti, ki jih bo s.p. opravljal ter izbrati način vodenja knjig oz. stroškov podjetja (vodenje knjig po dejanskih stroških ali normiranih).


Dokazila po 10a. členu morajo biti po potrebi legalizirana, overjena, prevedena v slovenščino ter ne starejša od 30 dni!
Posebnost pri ustanavljanju s.p. s strani tujca je prišla v veljavo s sprejetjem novele Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1K) v letu 2021. Ta novela je uvedla zahtevo, da ustanovitelji podjetij in s.p.-jev, ki niso slovenski državljani ali stalni rezidenti, priložijo naslednja dokazila iz države svojega stalnega bivanja:
- potrdilo o nekaznovanosti – potrdilo, da ustanovitelj ni bil pravnomočno obsojena na kazen zapora zaradi kaznivega dejanja (zoper gospodarstvo, zoper delovno razmerje in socialno varnost, zoper pravni promet, zoper premoženje, zoper okolje, prostor in naravne dobrine, zoper človekovo zdravje ter zoper splošno varnost ljudi in premoženja)
- potrdilo, da ustanovitelj ni davčni dolžnik ter da ni posredno ali neposredno z več kot 25% udeležena v kapitalu davčnega dolžnika (oz. je lastnik podjetja, ki mu je po uradni dolžnosti prenehala identifikacija za namene DDV zaradi suma zlorabe identifikacije za namene DDV oziroma ugotovitve davčnega organa ali druge zlorabe DDV)
- potrdilo, da ustanovitelju ni bila v zadnjih 3 letih s pravnomočno odločbo najmanj dvakrat izrečena globa zaradi prekrška v zvezi s plačilom za delo oziroma prekrška v zvezi z zaposlovanjem na črno
Ob oddaji popolne vloge za registracijo s.p. priložena dokazila ne smejo biti starejša od 30 dni. Vsekakor morajo biti tudi prevedena v slovenščino – po potrebi tudi legalizirana, overjena ali celo opravljen apostille.

Tujec tretje države potrebuje po ustanovitvi tudi spremeniti svoje dovoljenje za delo in bivanje!
Na naši SPOT točki velikokrat naletimo na vprašanje, kako je s tujci iz tretjih držav. Ti namreč nimajo prostega dostopa do trga dela v Sloveniji in je opravljanje dejavnosti preko s.p. vsekakor vezano na pridobitev oz. ureditvijo delovnega dovoljenja.
V teh primerih, ko ustanovitelji nimajo stalnega bivanja v Republiki Sloveniji, morajo tujci za ustanovitev s.p. imeti urejeno (začasno) bivanje v Republiki Sloveniji vsaj neprekinjenih 12 mesecev pred ustanovitvijo. Po ustanovitvi s.p. si morajo takšni ustanovitelji tudi spremeniti svoje delovno dovoljenje pri upravni enoti v takšno, ki je na osnovi samozaposlitve.

Prost dostop do trga dela imajo med drugimi tudi tujci, ki imajo urejen status prosilca za azil!
Izjema od zahteve po 12-mesečnem neprekinjenem bivanju so vsekakor prosilci za azil, ki imajo na podlagi zakona, ki ureja mednarodno zaščito pravico do dostopa na trg dela. Ti imajo po veljavnem zakonu o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev prost dostop na trg dela že po devetih mesecih statusa prosilca za azil, če temu v tem času ni bila vročena odločitev pristojnega organa in te zamude ni mogoče pripisati tujcu. To tujec dokazuje s potrdilom ministrstva, pristojnega za notranje zadeve.
Pravico do prostega dostopa na trg dela ima tudi tujec, ki v Republiki Sloveniji prebiva
- na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine s slovenskim državljanom
- na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje za tujca slovenskega rodu
- na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje kot žrtev trgovine z ljudmi
- na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje kot žrtev nezakonitega zaposlovanja
- na podlagi mednarodne zaščite
- na podlagi priznane pravica do mednarodne zaščite kot družinski član osebe z pravico do mednarodne zaščite, ki v Republiki Sloveniji prebiva na podlagi dovoljenja za prebivanje zaradi združitve družine
- na podlagi priznanega statusa osebe z začasno zaščito, kar dokazuje z izkaznico osebe z začasno zaščito

pripravil:
Rok Gros
svetovalec SPOT Svetovanje Osrednjeslovenske regije


VIRI:
http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6655

Fotogalerija