Napoteni delavec je oseba, ki je zaposlena na ozemlju ene države, praviloma v državi sedeža njegovega delodajalca, ki ga delodajalec na podlagi določb iz pogodbe o zaposlitvi napoti na ozemlje druge države, da tam opravlja določeno delo.

 

Pri napotitvi in posredovanju delavcev v Avstrijo je treba upoštevati dele avstrijskega delovnega prava, če je za napotene ali posredovane delavce ugodnejše od ustreznih predpisov v državi izvora. Pri napotitvi in posredovanju delavcev v Avstrijo je treba glede minimalne plače in delovnega časa upoštevati avstrijske kolektivne pogodbe. Avstrija ima več kot 400 kolektivnih pogodb, svojo za vsako panogo.

 

Delavec v primeru začasne napotitve na delo v Avstrijo opravlja delo za delodajalca, ki ga napotuje in ostaja v delovnem razmerju pri delodajalcu, ki ga napotuje. Pri tem ni dovoljeno, da bi napoteni delavec sklepal dodatno pogodbo o zaposlitvi z delodajalcem v Avstriji, kamor je napoten. Dodatno delovno razmerje je omejeno z določbo 66. člena ZDR-1, ki predvideva možnost, da delavec kombinira več zaposlitev s krajšim delovnim časom na podlagi več sklenjenih pogodb o zaposlitvi s krajšim delovnim časom pri različnih delodajalcih.  Pogoj pri tem je, da tako skupno dosežen delovni čas ne presega polnega delovnega časa, določenega z zakonom.

 

Razlika med službeno potjo in napotitvijo delavca:

 

KRITERIJ	NAPOTITEV	SLUŽBENA POT
Vrsta dela delavca	Delo se opravlja kot čezmejno izvajanje storitev v okviru dejavnosti, določene v statutu ali družbeni pogodbi družbe	Delo je potrebno za obstoj in opravljanje dejavnosti družbe, ne predstavlja pa neposrednega izvajanja storitve družbe
Končni uporabnik storitve	Naročnik storitve	Delodajalec
Prihodek delodajalca	Delodajalec za opravljeno delo delavca pričakuje neposredno pogodbeno dogovorjeno plačilo	Delodajalec za opravljeno delo delavca neposredno ne pričakuje plačila
Trg druge države	Družba neposredno vstopa na trg druge države in konkurira drugim družbam na tem trgu	Družba neposredno ne vstopa na trg druge države in ne konkurira drugim družbam na tem trgu

 

Če ima delavec sklenjeno pogodbo o delovnem razmerju tudi z delodajalcem v Avstriji, se v tem primeru ne obravnava kot delavec napoten na delo v Avstrijo ampak kot delavec, ki ima sklenjeno pogodbo s tujim delodajalcem.

 

Pri davčni obravnavi dohodkov delavcev, ki so na delu v tujini, je treba razmejiti ali gre za napotitev na delo v tujino ali pa gre za službeno pot v tujino. 

 

ZDR-1 določa, da je potrebno vse delavce, ki se v skladu z navodili njihovega delodajalca, za njegov račun in plačilo napotijo na opravljanje začasnega dela v tujino šteti za napotene delavce, ne glede na podlago za njihovo zavarovanje, saj sta tako delavec, začasno napoten na delo v tujino, kot tudi delavec, napoten na delo v tujino z namenom sočasnega izvajanja zaposlitvene dejavnosti v dveh ali več državah članicah EU, v istem delovnopravnem položaju na podlagi določb ZDR-1.

 

Dohodek iz zaposlitve posameznega rezidenta se torej praviloma obdavči v Avstriji, se pravi tam kjer se zaposlitev dejansko izvaja. Ker je v takšnih primerih pravica do obdavčitve istega dohodka dana obema državama pogodbenicama (državi vira in državi rezidentstva), se v državi rezidentstva prejemnika dohodka upošteva ustrezna metoda za odpravo dvojne obdavčitve, ki je določena s konkretno mednarodno pogodbo.

 

Vloga FURSa pri pridobitvi A1 potrdila:

 

Za preverjanje zakonsko določenih pogojev za pridobitev potrdila A1, davčni organ posreduje podatke o transakcijskih računih, ki so prijavljeni v davčnem registru in morebitni blokadi teh računov, predlagatelju obračunov davčnega odtegljaja za dohodke iz delovnega razmerja, o poravnanju davčnih obveznosti in o pravnomočno izrečenih globah, zaradi prekrška v zvezi z zaposlovanjem na črno.

 

Priglasitev dejavnosti:

 

Pred začetkom izvajanja storitev je treba priglasiti opravljanje storitev (Dienstleistungsanzeige), če storitve v skladu z avstrijsko zakonodajo sodijo med regulirane obrti/dejavnosti. To so skoraj vse obrtniške dejavnosti ali delno regulirane dejavnosti. Možno je priglasiti tudi več dejavnosti hkrati. Priglasitev velja 1 leto. V postopku je treba izkazati, da je dejavnost, ki se priglaša, regulirana dejavnost tudi v Sloveniji ali da podjetje v Sloveniji opravlja dejavnost, ki jo priglaša, že najmanj 1 leto v zadnjih 10 letih.

 

Zaposleni:

 

Zaposlene ščiti Zakon o boju proti plačilnemu in socialnemu dumpingu (Lohn und Sozialdumping Bekämpfungesetz), kateri se uporablja za primere po 31.12.2016 in velja tako za nepotitve kot za čezmejno posojanje delovne sile.

IZJEME so dejavnosti, katere se opravljajo kratek čas in v majhnem obsegu (npr. poslovni sestanki brez dodatnih storitev, udeležba na seminarjih, predavanjih; udeležba na sejmih razen priprave oz. pospravljanja, udeležba na konferencah, kulturne prireditve na področju plesa, glasbe, gledališča in druge umetnosti, udeležba na mednarodnih športnih prireditvah, mobilni delavci, ki so samo v tranzitu, vodilni delavci katerih plača presega 6.075 EUR, napotitve v okviru mednarodnega univerzitetnega izobraževanja, napotitev do 2 mesecev v okviru koncerna za namene razvoja, izobraževanja, projektiranja, izmenjave izkušenj, kontrolinga ipd.).

 

Pravice napotenih delavcev:

 

Delavcu pripada plača v skladu z veljavno avstrijsko kolektivno pogodbo. Potrebno je biti pozoren, da se delavca pravilno razporedi v tarifni razred. Delavcu pripada dopust in plačilo sorazmernega dela 13. In 14. plače. Prav tako je potrebno upoštevati delovni čas in čas za počitek ter nadurno delo z vsemi pribitki.

S spremembo Direktive o napotitvi delavcev velja »enaka plača za enako delo v enakem kraju«. Delodajalec nosi stroške potovanja, prehrane, bivanja. Spremenil naj bi se tudi čas trajanja na maksimalno 12 mesecev (sedaj je 24 mesecev). 

 

 

 

Priglasitev delavcev:

 

Priglasitev se opravi z obrazcem ZKO 3 / 4  pred samim začetkom del. Priglasitev je potrebna za vsak projekt posebej, ni več priglasitev  »na zalogo«.

Za okvirno priglasitev pravimo takrat kadar gre za redno čezmejno delo v okviru enega pogodbenega razmerja ali v koncernu v dobi do 3 mesecev.

Kadar gre za krajevno in časovno povezane storitve je možna skupna prijava.

Prijave se opravi v elektronski obliki, obvezno pa je potrebno priglasiti spremembe.

 

 

Posojanje delovne sile:

 

Pri posojanju delovne sile je potrebno upoštevanje vseh okoliščin (odgovornost, vključenost delavca v podjetje, orodje, material).

Upoštevati je potrebno tudi 25 % odbitni davek.

Delavcu pripada izplačilo nadomestila, ki ni nižje od zneska, določenega s kolektivno pogodbo za podjetje v Avstriji, ali nadomestila v skladu s kolektivno pogodbo za posredovanje delavcev. Prav tako delavcu pripada nadaljnje izplačevanje nadomestila v primeru bolezni, nesreče, praznikov v Avstriji in v primeru nezmožnosti opravljanja dela iz pomembnih osebnih razlogov; pripada mu tudi dopust v skladu z avstrijsko zakonodajo, če je ugodnejše za delavca.

Avstrijska zakonodaja oz. predpisi pa se upoštevajo tudi glede delovnega časa in odpovedi in odpustitve.

 

Dokumenti za napotene delavce:

 

• Priglasitev ZKO 3 / ZKO 4
• A1 obrazci
• Delovno dovoljenje za državljane tretjih držav / viza
• Potrdilo o napotitvi za državljane tretjih držav
• Pogodba z naročnikom
• PZ / zaposlitveni list (Dienstzettel)
• Plačilna dokumentacija (plačilna lista, potrdilo o nakazilu plače, popis delovnih ur, dokumentacija v zvezi z izračunom dodatkov, nadomestil, potnimi stroški, povračilo drugih stroškov, izračun prispevkov, dokumentacija družinskih razmer, dokumentacija v zvezi z dopustom)
• Dokumentacija v zvezi z razporeditvijo delavca v KP (spričevala, delovna doba, izkušnje)
• Za vse priglašene delavce, za celotno obdobje napotitve
• Vse v nemškem jeziku; razen PZ, ki je lahko tudi v angleškem jeziku)

 

 Kje morajo biti dokumenti?

 Na delovišču /gradbišču ali dostopno v elektronski obliki v trenutku kontrole

• V primeru posojanja delovne sile morajo biti v avstrijskem podjetju
• Pri avstrijski podružnici slovenskega podjetja, kjer slovensko podjetje redno dela
• Pri avstrijski hčerinski družbi
• Pri avstrijskem odvetniku ali davčnemu svetovalcu ali računovodji
• Pomembno je, da je kraj hrambe naveden v ZKO – priglasitvi
• Naknadno posredovanje je možno samo v primeru, če kontrola ni bila med uradnimi urami odvetnika oz. davčnega svetovalca oz. računovodje.

 

 Sankcije in globe:

 

Pri neupoštevanju predpisov so poleg plačila globe druge kazni še prepoved opravljanja dejavnosti v Avstriji v obdobju enega do petih let.

Delodajalec je lahko pravnomočno kaznovan, ker dokumenti v zvezi s plačo niso bili na razpolago ali v primeru plačilnega dumpinga (če gre za več kot 3 delavce ali v primeru ponovne kršitve).

 

 Varščina:

 Avstrijski naročnik ima možnost plačila varščine v višini še odprtega zneska po pogodbi. Pritožba naročnika nima odložilnega učinka. Plačilo ima učinek izpolnitve po pogodbi. Ponudnik storitev ni stranka v postopku. Varščina se ne poračuna z globo in se vrne naročniku, izvajalec o tem ni obveščen.

 

 Podizvajalci:

 Potrebna je priglasitev delavcev na ZKO 3 / ZKO 4.

Posebno je potrebno biti pozoren pri posojanju delovne sile (C-586/13 Martin Meat) in pa transparentnosti s.p. (prekrito delovno razmerje).

 

 Sklad BUAK:

 

Sklad za dopust in odpravnine gradbenih delavcev (Bauarbeiter-Urlaubs- und  Abfertigungs  Kasse) V sklad BUAK so vključene osebe (delavci) in podjetja (gradbena podjetja, podjetja za posojanje delovne sile s področja gradbeništva) in podjetja z mešano dejavnostjo.

Delavci nikoli ne plačujejo prispevkov skladu BUAK. 

Sklad BUAK podjetju vsak mesec posreduje pregled vseh navedenih zakonskih prispevkov. Posebna prijava letnega dopusta je potrebna le takrat, če poraba letnega dopusta odstopa od podatkov, ki so jih v toku vloge za regres že sporočili.

Za napotene delavce ali tiste, ki opravljajo gradbena dela v tujini, veljajo postopki vplačevanja v sklad BUAK tudi takrat, ko so med napotenim delom socialno zavarovani v domovini.  Določbe zakona BUAG veljajo od prvega dne zaposlitve napotenih delavcev oz. delavcev, ki opravljajo gradbena dela v Avstriji.

 

Podjetja, ki napotijo delavce oz. prepuščajo zaposlene pri agenciji za zagotavljanje začasnega dela, morajo zato za trajanje napotitve za vsakega delavca, ki dela na področju gradbeništva v širšem smislu, za katerega velja zakon BUAG, plačevati doplačila v Sklad za dopust in odpravnine gradbenih delavcev (BUAK). Ti prispevki služijo za financiranje pravice do letnega dopusta delavcem iz časov, ko so bili napoteni na delo v Avstrijo, ki se ravna po zakonskih določilih, naravnanih na sklad BUAK.

 

V skladu z računovodskimi standardi in določbami zakona od dohodkov pravnih oseb, ki določajo ugotavljanje davčne osnove, so omenjene dajatve stroški dela, ki so v obračunanem znesku lahko tudi davčno priznani odhodki. Stroški dela so namreč tudi za zaposlene plačani zneski, ki niso v neposredni zvezi s poslovanjem ter dajatve, ki se v zvezi s temi plačanimi zneski dodatno obračunajo in ki bremenijo izplačevalca.  Tako vplačila dajatev v omenjeni sklad slovenskemu delodajalcu znižuje davčno osnovo.

 

Zaradi sistema neposrednega plačila prispevkov s strani sklada BUAK, delodajalcu tako ni treba obračunati in plačati prispevkov od dohodkov, ki jih napotenim delavcem izplača sklad BUAK. Ker nadomestilo plače za dopust izplača BUAK, delodajalec o tem dohodku tudi ne poroča na REK obrazcu.

 

 

 

 

 

 

 

Pripravila: Mojca Umek

SPOT Svetovanje osrednjeslovenske regije

 

 

Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport ter SPIRIT, Javna agencija.

 

 

 

 

 

 

 

 

Vir:

-         FURS

-         Drugi viri