Davčnim zavezancem, ki nimajo sedeža v Uniji, oziroma davčnim zavezancem, ki imajo sedež v Uniji, pa nimajo sedeža v državi članici potrošnje in prodajajo blago na daljavo znotraj Unije in storitve osebam, ki niso davčni zavezanci v Uniji, so na voljo naslednje posebne ureditve:

• Posebna ureditev za storitve, ki jih opravljajo davčni zavezanci, ki nimajo sedeža v Uniji (t.i. neunijska ureditev VEM)
• Posebna ureditev za prodajo blaga na daljavo znotraj Unije, za dobavo blaga v državi članici prek elektronskih vmesnikov, ki omogočajo dobavo in za storitve, ki jih opravljajo davčni zavezanci, ki imajo sedež znotraj Unije, vendar ne v državi članici potrošnje (t.i. unijska ureditev VEM)
• Posebna ureditev za prodajo na daljavo s tretjih ozemelj ali iz tretjih držav uvoženega blaga (t.i. uvozna ureditev VEM)
• Posebna ureditev za prijavo in plačilo uvoznega DDV v zvezi z blagom, za katero se odpošiljanje ali prevoz konča v tej državi članici, omogoča obračun uvoznega DDV preko carinske deklaracije.

 

Slovenski davčni zavezanec lahko prodaja blago v Sloveniji, v druge države EU ali tretje države.

V Sloveniji se davčni zavezanec registrira za namene DDV, ko preseže 50.000 €.

Kot atipični davčni zavezanec pa se mora registrirati za namene DDV tudi, če v tekočem koledarskem letu presega limit nabave blaga znotraj Evropske unije, ki je 10.000 evrov.

Če prodajo ali storitev opravite fizičnim osebam, se vam ni treba prijaviti v sistem DDV.

Tudi zavezanci, ki ne dosežejo praga 10.000 € se lahko prostovoljno vključijo v sistem (pri tem pa velja, da morajo v sistemu ostati najmanj dve leti).

Pozoren je potrebno biti pri poročanju, za katerega so obvezni do 31.1. tudi zavezanci, ki ne presegajo praga 10.000 €. Navedeno pomeni, da se DDV v zvezi z opravljanjem čezmejnih telekomunikacijskih storitev, storitev oddajanja in elektronsko opravljanje storitev ter prodaje blaga na daljavo znotraj Unije do vrednosti 10.000 € obravnava enako, kot v zvezi z domačimi dobavami blaga in opravljenimi storitvami.

 Kdo v Sloveniji lahko uporablja unijsko ureditev?

-        Davčni zavezanec, ki nima sedeža v Uniji, ima pa poslovno enoto v Sloveniji

-        Davčni zavezanec, ki nima sedeža v državi članici potrošnje, ima pa sedež v Sloveniji

-        Davčni zavezanec, ki nima ne sedeža in ne poslovne enote v Uniji, vendar opravlja dobave blaga, ki ga skladišči v Sloveniji.

 

Davčni zavezanec, ki prijavi uporabo unijske ureditve mora voditi evidenco o transakcijah v okviru te posebne ureditve. Te evidence morajo biti dovolj natančne, da lahko davčni organi države članice potrošnje ugotovijo, ali je obračun DDV pravilen. Na zahtevo morajo biti evidence v elektronski obliki

na voljo tako davčnemu organu v Sloveniji kot davčnemu organu v državi članici potrošnje. Evidence mora hraniti deset let od 31. decembra tistega leta, v katerem je bila transakcija opravljena.

Za davčnega zavezanca, ki opravlja storitve za potrošnike v drugih državah članicah, ki jih zajema posebna unijska ureditev, veljajo v primeru izdaje računa pravila države članice, v katerih je davčni zavezanec vključen v unijsko ureditev (država članica identifikacije).

Za prodajo blaga na daljavo znotraj Unije velja da davčni zavezanec izda račun in se uporabljajo pravila glede izdajanja računov države članice, v kateri je davčni zavezanec vključen v unijsko ureditev (država članice identifikacije).

Primer:

Dobavitelj ali ponudnik s sedežem v Uniji opravlja prodajo blaga na daljavo znotraj Unije in storitve za prejemnike v številnih državah članicah EU. Želi uporabljati unijsko ureditev ter v okviru te ureditve prijaviti in plačati DDV izključno na opravljanje storitve. V skladu s pravili o DDV v zadevnem domačem obračunu DDV v zadevni državi članici želi tudi prijaviti in plačati DDV za prodajo blaga na daljavo.

Dobavitelj, ki se registrira za uporabo sistema VEM, mora prek sistema VEM prijaviti vse svoje dobave in opravljene storitve, ki so zajete v unijiski ureditvi. Unijske ureditve zato ne more uporabljati samo za opravljanje storitve. Ko je registriran v unijsko ureditev, mora prek sistema VEM prijaviti opravljene storitve končnim potrošnikom v drugih državah članicah in prodajo blaga na daljavo v druge države članice. Če opravlja tudi dobave davčnim zavezancem, katerih kraj obdavčitve je Slovenija, jih izkaže v obračunu DDV (obrazec DDV-O).

 

Neunijska ureditev:

-        Ureditev izven Unije uporabljajo zavezanci, ki imajo sedež izven EU in opravljajo storitve končnim potrošnikom iz EU.

-        Registracija v posebno ureditev izven Unije zgolj v eni državi članici.

-        Zavezanci s sedežem izven EU pri izdaji računov ravna v skladu s pravili države, kjer je registriran v OSS.

-        Prag oz. mejna vrednost 10.000 € se ne uporablja; obvezna pa je registracija takoj

-        Imenovanje davčnega zastopnika ni potrebno.

 Primer:

Ponudnik, ki nima sedeža v Uniji, opravlja storitve, povezane z nepremičninami (npr. prenove) v Sloveniji, Nemčiji, Franciji in na Madžarskem za prejemnike – končne potrošnike v navedenih državah članicah. Isti ponudnik je identificiran za namene DDV v Sloveniji za opravljanje dobav blaga med davčnimi zavezanci. Ponudnik se odloči, da bo uporabil neunijsko ureditev v Sloveniji (država članica identifikacije), zato mora prek sistema VEM v Sloveniji prijaviti in plačati DDV za vse opravljene storitve, ki so zajete v posebni ureditvi, tj. za vse storitve, povezane z nepremičninami, opravljene končnim potrošnikom v Sloveniji in drugih državah članicah.

 

 

Pripravila:

Mojca Umek

SPOT Svetovanje