Normiranci so podjetniki, ki so največkrat na prepihu spreminjajoče zakonodaje. Tako je 7. marca letos pričela veljati novela ZPZR-a, ki določa blažje vstopne pogoje oz. ohranitev davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, uporabljati pa se je začela že s 1. januarjem 2026.

Katere, poleg vstopnih pogojev, so še pomembnejše spremembe po noveli?

Izračun sorazmernosti: če je zavezanec posloval le del leta. Izračunava se po koledarskih dneh.  Le ta velja za vstop v sistem, ne pa tudi za obvezni izstop.

Izpolnitev pogoja vključenosti v zavarovanje: šteje se, da je zavezanec v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve neprekinjeno za polni delovni čas vsaj devet mesecev, če je bil obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve v skupnem trajanju najmanj 75 % minimalnega letnega sklada ur polnega zavarovalnega časa samozaposlenega. Letni sklad ur v letu 2026 je 2088 ur.

Zajema pa tudi:

• Ko je zavezanec pol leta zavarovan za polni delovni čas iz naslova samozaposlitve, pol leta pa za polovični delovni čas (npr. starševsko varstvo)
• Ko je zavezanec iz naslova samozaposlitve celotno leto zavarovan za 6 ur (2 uri iz drugega naslova)
• Ko je zavarovanec zavarovan za polni delovni čas prve tri in zadnjih šest mesecev.

Obvezni izstop (pri povezanih osebah se seštejejo prihodki):

Velja povprečje zadnjih 2 let.

 

Redni s.p.                       presežen limit 60.000 €

Popoldanski s.p.           presežen limit 30.000 €

Kombinirani status      presežen limit 45.000 €

 

Odpravljena je bila tudi 5 letna prepoved vstopa v sistem normiranstva zaradi prenehanja opravljanja dejavnosti.

Kakšni so torej vstopni pogoji v sistem normiranstva?

Povprečje prihodkov (upošteva se dve pretekli davčni leti)

• 120.000 € (pogoj je vključenost v zavarovanje v obeh letih in je bil upravičenec v posameznem letu obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve v skupnem trajanju najmanj 75 % ) polni s.p.
• 85.000 € (vključen v zavarovanje v enem letu)  kombinirano
• 50.000 € (v nobenem letu še ni bil vključen v zavarovanje) tudi popoldanski s.p.

 Primer 1:

Zavezanec, ki je v predhodnih davčnih letih (2024 in 2025) v vsakem letu posebej opravljal dejavnost 3 mesece (90 dni v vsakem davčnem letu)

Število dni opravljanja dejavnosti / skupno število koledarskih dni * limit (90+90)/365+365)*50.000 = 12.328,77 €

Če povzamemo: v našem primeru bo zavezanec lahko vstopil v sistem normiranih odhodkov, če povprečje njegovih prihodkov iz dejavnosti v dveh zaporednih letih (v našem primeru 2024 in 2025) ne bo preseglo 12.328,77 €.

  

Primer 2:

Redni s.p., ki je dejavnost opravljal v dveh zaporednih letih (2024 in 2025) vsako leto 12 mesecev.  Prihodki v letu 2024 = 100.000 € in prihodki v letu 2025 = 110.000 €.

Povprečje prihodkov je 105.000 €.  Ker ne preseže limita 120.000 € lahko vstopi v sistemu normiranstva.

  

Primer 3:

Popoldanski s.p., ki je v prehodnih letih: 2024 izkazal 60.000 € prihodkov in v letu 2025 40.000 € prihodkov

Povprečje prihodkov 50.000 €;  kar pomeni sicer, da je že na meji vendar še lahko vstopi v sistem normiranstva, je pa že tveganje za naslednje leto, da ne preseže meje 30.000 €, kar je izstopni limit.

 V povprečje prihodkov se vključijo prihodki, ugotovljeni po pravilih računovodenja.

 

Če povzamemo ključne spremembe ZPZR-2:

• Ne gleda se več samo eno leto, ampak povprečje prihodkov zadnjih dveh let
• Novi prihodkovni limiti za vstop v normiranstvo, le ti so višji
• Limiti za obvezen izstop iz normiranstva, le ti pa so nižji
• Odprava 5 letne prepovedi ponovnega vstopa
• Jasnejša definicija zavarovanja
• Sorazmerni izračun za delno poslovanje

 

 

 Pripravila:

Mojca Umek, SPOT Svetovanje

 

 Vir:

              FURS (novela ZPZR-A)