Dvodnevna delavnica v Budimpešti je bila posvečena uporabi IKT in naprednih proizvodnih rešitev v živilski oskrbni verigi. Udeleženci iz Slovenije in drugih srednje evropskih držav smo razpravljali o digitalizaciji in učinkoviti rabi virov ter vlogi kmetijskih in živilskih združenj pri vključenosti podjetij in spodbujanju medregijskega sodelovanja.

Proizvodnja žit si je v sezoni 2017/2018 opomogla v primerjavi s predhodno žetvijo. Zaradi povečanega povpraševanja po krmi in žitih za industrijsko uporabo je zaznati manjše povišanje svetovne in evropske cene žit. V prvem letu po ukinitvi kvot za sladkor je proizvodnja EU sladkorja na vrhuncu. Na tem nivoju naj bi ostala tudi v sezoni 2018/2019 kljub nizkim svetovnim in evropskim cenam. Pričakujemo lahko celo povečano proizvodnjo zaradi povečanega povpraševanja na novih lokacijah. Proizvodnja olivnega olja v Evropi si je sicer opomogla, vendar cene ostajajo relativno visoke. V drugi polovici leta 2017 se je proizvodnja mleka znatno povišala zaradi obnovitve cene mleka. Trajno povpraševanje po mleku in mlečnih izdelkov pa najbrž ne bo dovolj za ohranjanje tržnega ravnovesja. Proizvodnja govejega mesa bo najverjetneje nadaljevala z negativnim trendom, izvoz pa bi se lahko izboljšal, čeprav bo predstavljal zgolj 6 % celotne proizvodnje. V letu 2018 si bo sektor perutninskega mesa opomogel zaradi ptičje gripe, ki je v letu 2017 vplivala tako na proizvodnjo kot na trgovanje. Proizvodnja svinjskega mesa se bo v letu 2018 povečala, leta 2019 pa ostala na enaki ravni kot v 2018.

Nova raziskava je odkrila, da je degradacija tal, na katero delno vpliva tudi intenziviranje kmetijstva, dosegla kritično točko, saj njen vpliv na biodiverziteto in ekosistem ogroža preživetje in blaginjo 3.2 milijarde ljudi.

Inšpektorji Evropske komisije so pri presoji japonskih obratov živil živalskega izvora 20. oktobra 2017 opazili številne pomanjkljivosti pri izdelkih namenjenih za EU. Pomanjkljivosti so bile opažene predvsem na področju sledljivosti prašičjega in perutninskega mesa, jajc ter mlečnih proizvodih in na področju nadzora nad boleznimi živali (slinavke in parkljevke, klasične prašičje kuge, afriške prašičje kuge (ASF), atipične kokošje kuge ter drugih).

Evropska komisija bi lahko uvedla posebne carine na izvoz srbskega sadja in zelenjave v EU. To bi bil lahko odgovor na odločitev Srbije, ki ovira izdajanje dovoljenj za uvoznike odpadnih kovin.

Francija je predlagala dvig cen živil v supermarketih, kar bi posledično lahko vplivalo na zmanjšanje denarnih izgub pri ponudnikih – živilski industriji in kmetih. V predlogu naj bi bile cene hrane v supermarketih vsaj za 10% višje od proizvodnih cen ponudnikov. Na ta način bi lahko zmanjšali denarne izgube pri ponudnikih hrane.

V januarju 2018 je cena kristalnega sladkorja v EU znašala 374 €/t, kar je 6,5 % manj v primerjavi z mesecem decembrom 2017. Svetovna proizvodnja sladkorja je v obdobju 2017/2018 znašala 179 milijonov ton, poraba pa 174 milijonov ton.

Za obdobje 2018/2019 naj bi načrtovana proizvodnja žitaric na svetovnem nivoju znašala 2087 milijonov ton, koruze 1052 milijonov ton, pšenice 741 milijonov ton ter soje 354 milijonov ton. Podatki za EU pa kažejo, da naj bi bila načrtovana proizvodnja žitaric v EU v obdobju 2018/2019 305 milijonov ton, pšenice 141 milijonov ton, koruze 64 milijonov ton ter ječmena 61 milijonov ton.

Povprečna tedenska cena za posneto mleko v prahu v EU je znašala 132 €/100 kg, kar je 26 % manj kot v enakem obdobju v lanskem letu. Povprečna tedenska cena za maslo v EU je znašala 487 €/100 kg kar je bili za 15 % več v primerjavi z enakim obdobjem v lanskem letu.