Združenje kovinskih materialov in nekovin

Novice


Arhiv: DODATEK št. 2 h Kolektivni pogodbi za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije

20. novembra 2018 so predstavniki delodajalcev in delojemalcev podpisali Dodatek št. 2 h Kolektivni pogodbi za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije. Dodatek je začel veljati s 1. januarjem 2019 in se ga od tedaj dalje tudi uporablja. Dodatek je bil usklajen v procesu pogajanj med delodajalci in delojemalci, ki je potekal v drugi polovici leta 2018. Vsebuje novo tarifno prilogo in doloća najnižji polni znesek regresa za letni dopust za leto 2019, ki znaša 950€ in velja do določitve novega zneska.

Arhiv: FORMULA USPEHA ZA GOSPODARSKO ODLIČNOST

FORMULA USPEHA ZA GOSPODARSKO ODLIČNOST je: • Povečanje učinkovitosti javnega sektorja • Sprememba dohodninske lestvice v korist neto prejemkov • Usklajevanje izobraževanja in usposabljanja na delu z razvojnimi spremembami na trgu dela • Razvoj trga kapitala z vsemi finančnimi instrumenti, pridobivanje zaupanja in sprememba regulative • Vzpostavitev okolja za domače in tuje talente • Okrepitev menedžerskih praks

Arhiv: Minimalna plača - izjava Sonje Šmuc

Arhiv: Vabilo na posvet SRIP MATPRO

V okviru Mednarodne konference o materialih in tehnologijah je vsako leto pod okriljem Strateškega sveta za metalurgijo en dan namenjen slovenski industriji z aktualnimi tematikami. Letošnji posvet, ki bo organiziran pod pokroviteljstvom SRIP MATPRO, je namenjen povezovanju med strateškimi razvojno-inovacijskimi partnerstvi (SRIP-i) in problematiki kadrov, z namenom doseganja vodilne interregionalne vloge slovenskega gospodarstva.

Arhiv: Podeljeni gospodarski oskarji

Ljubljana, 6. marca 2017 – 6 gospodarstvenikov iz 5 slovenskih regij / 4 dejavnosti je danes prejelo Nagrado GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke. Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je nagrado podelila že 49-ič kot priznanje gospodarstvenikom za njihovo večletno uspešno vodenje podjetja.

Arhiv: Rast: 3 razlogi, zakaj je previdnost nujna

Prva ocena gospodarske rast v višini 2,5 % v celotnem lanskem letu je skladna z našimi pričakovanji iz jesenske napovedi. Napovedovali smo 2,3-odstotno rast. Končni podatki so lahko še nekaj let kasneje predmet revizije. Vsekakor pa na podlagi anketnih zaznav o mnenju gospodinjstev ljudje to rast občutijo.

Arhiv: Koliko računov za politične napake še?

Breme prednostnega dispečiranja bo v večini ponovno nosilo gospodarstvo, 25 % pa gospodinjstva. En evro na gospodinjstvo mesečno v podjetjih pomeni tudi do nekaj 100.000 € dodatnih stroškov letno. Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) že leta opozarjamo, da nesmotrna politika na področju energetike pomeni višje račune za gospodinjstva in gospodarstvo, in to kljub temu, da je trenutna cena električne energije na mednarodnih borzah nizka. Takšna politika se zelo pozna na računih odjemalcev, ki zaradi obremenitev električne energije in drugih energentov z dajatvami, davki in prispevki, postajajo čedalje višji.

Arhiv: 12 zahtev ZSSS: dobra popotnica do nove trojke

Odziv ZSSS na Belo knjigo je v nasprotju z interesi slovenskih davkoplačevalcev. Dodatna milijarda evrov za pokojnine in invalidnine bi nas pripeljala na prvo mesto v EU po višini teh izdatkov. To bi popolnoma zadušilo konkurenčnost slovenskega gospodarstva.

Arhiv: Dvig minimalne plače bi hromil zaposlovanje

Minimalna plača je v Sloveniji že sedaj še enkrat višja kot v Višegrajskih državah, ki predstavljajo našo glavno konkurenco in referenčno skupino. Dvig minimalne plače bi lahko privedel do povečanja števila brezposelnih, upočasnitve zaposlovanja predvsem v storitvenem sektorju, povečanja dela na črno in nadaljnje prekarizacije. Vprašanje uskladitve minimalne plače za leto 2017 bo tema na petkovi seji ESS (20.1.2017). Kazalniki za določanje višine minimalne plače so rast cen življenjskih potrebščin, gibanje plač, gospodarska rast in zaposlenost, pri čemer minimalno uskladitev predstavlja decembrska rast cen, ki je bila lansko leto pozitivna (+0,5 %).

Arhiv: Zakon o vajeništvu gre v proceduro

Vlada je na dopisni seji sprejela predlog zakona o vajeništvu. Namen zakona je še bolj približati poklicno izobraževanje mladih potrebam delodajalcev ter še tesneje povezati izobraževalni sistem z obrtjo in gospodarstvom. V naslednjem šolskem letu ga bodo pilotno preizkusili. Na ministrstvu za izobraževanje za prvo leto načrtujejo vključevanje vajencev v štiri programe srednjega poklicnega izobraževanja, in sicer oblikovalec kovin-orodjar, kamnosek, mizar in gastronom hotelir. Vajenec bo imel status dijaka, ki se usposablja na delovnem mestu najmanj 50 odstotkov izobraževalnega programa. A vključitev v vajeništvo ne bo obvezna ne za delodajalce ne za dijake.

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.