Pravilnik o živilih, obsevanih z ionizirajočim sevanjem - UL 71/2002

Na podlagi 6. točke drugega odstavka 6. člena zakona o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (Uradni list RS, št. 52/00 in 42/02 ), izdaja minister za zdravje v soglasju z ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

P R A V I L N I K
o živilih, obsevanih z ionizirajočim sevanjem

1. člen

Ta pravilnik določa pogoje za proizvodnjo, promet in uvoz živil in živilskih sestavin, ki so obsevana z ionizirajočim sevanjem (v nadaljnjem besedilu: obsevana živila).
Pravilnik se ne uporablja za:
a) živila, ki so obsevana z ionizirajočim sevanjem iz merilnih in inšpekcijskih naprav, pod pogoji, da:
absorbirana doza ni višja od 0,01 Gy pri obsevanju z nevtroni in 0,5 Gy pri obsevanju z drugimi viri ionizirajočega sevanja,
najvišje energije rentgenskih ali gama žarkov ne presegajo 10 MeV, da najvišje energije nevtronov ne presegajo14 MeV, in da najvišje energije drugih virov ionizirajočega sevanja ne presegajo 5 MeV,
b) obsevana živila, pripravljena za bolnike, ki potrebujejo sterilne diete pod zdravniškim nadzorom.

2. člen

Pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za obsevana živila, in nameni za katere se lahko obsevajo živila, so določeni v Prilogi I, ki je sestavni del tega pravilnika.
V času obsevanja morajo biti živila zdravstveno ustrezna.
Živila se smejo obsevati le z viri, ki so navedeni v Prilogi II, ki je sestavni del tega pravilnika, in v skladu z zahtevami iz Priporočenega mednarodnega kodeksa ravnanja za obratovanje objektov za obsevanje živil iz prve alinee drugega odstavka 8.člena tega pravilnika.
Skupna povprečna absorbirana doza se določi v skladu s Prilogo III, ki je sestavni del tega pravilnika.

3. člen

Seznam živil, ki jih je dovoljeno obsevati z ionizirajočim sevanjem ter dovoljene najvišje doze obsevanja so navedeni v Prilogi IV, ki je sestavni del tega pravilnika.

4. člen

Če je živilo, v sklopu enotnega postopka obsevano večkrat, z namenom, da bi se dosegel želeni učinek, skupna povprečna absorbirana doza določena v skladu z  2. členom tega pravilnika, ne sme biti presežena.
Živilo se ne sme obsevati v kombinaciji s katero koli kemijsko obdelavo živila, ki ima enak namen razen, če to dovoli Urad za živila in prehrano (v nadaljnjem besedilu: urad).

5. člen

Obsevana živila, ki so namenjena končnemu potrošniku in obratom javne prehrane morajo imeti oznako obsevano ali obdelano z ionizirajočim sevanjem, ki se navede na označbi, na način, določen v pravilniku, ki ureja splošno označevanje predpakiranih živil.
Če gre za obsevana živila, ki se prodajajo v razsutem stanju, se oznako iz prejšnjega odstavka navede skupaj z imenom živila na označbi ali obvestilu na oziroma ob vsebniku, v katerem so živila.
Kadar se obsevano živilo uporablja kot sestavina, mora biti oznaka iz prvega odstavka tega člena navedena poleg sestavine v seznamu sestavin.
Kadar se obsevano živilo uporablja kot sestavina živila, ki se prodaja v razsutem stanju, se oznako iz prvega odstavka tega člena navede poleg sestavine v seznamu sestavin na označbi ali obvestilu na oziroma ob vsebniku, v katerem so živila.
Obsevane sestavine, ki se uporabljajo v sestavljenih živilih, se označijo z oznako iz prvega odstavka tega člena, četudi prestavljajo manj kot 25% končnega proizvoda.

6. člen

Obsevana živila, ki niso namenjena končnemu potrošniku in obratom iz sistema javne prehrane, se označi z:
oznakoobsevano ali obdelano z ionizirajočim sevanjem za označevanje obsevanih živil in obsevanih sestavin, ki jih vsebuje neobsevano živilo,
imenom in naslovom firme oziroma objekta (v nadaljnjem besedilu: objekti za obsevanje), ki je obsevanje izvajal, ali z njegovo referenčno številko.

7. člen

Podatki o obsevanju iz 5. in 6. člena tega pravilnika morajo biti navedeni na dokumentih, ki so priloženi obsevanim živilom, ali se nanje nanašajo.

8. člen

Urad izda dovoljenje za obratovanje objekta za obsevanje živil in mu podeli referenčne številke.
Dovoljenje iz prejšnjega odstavka urad podeli, če objekt:
izpolnjuje pogoje iz Priporočenega mednarodnega kodeksa ravnanja za obratovanje objektov za obsevanje živil, ki ga je izdala Skupna FAO/WHO Codex Alimentarius komisija (sklic FAO/WHO/CAC, vol. XV, 1. izdaja) in vse dodatne zahteve, ki jih lahko predpiše urad,
ima določeno osebo, odgovorno za skladnost z vsemi potrebnimi pogoji o uporabi postopkov obsevanja.
Če objekt za obsevanje ne izpolnjuje pogojev iz prejšnjega odstavka, urad odvzame dovoljenje za obratovanje.
Urad v Uradnem listu Republike Slovenije objavi seznam objektov, za katere je bilo v okviru uradnega nadzora ugotovljeno, da izpolnjujejo pogoje iz tega pravilnika.

9. člen

Uradni nadzor nad objekti za obsevanje in obsevanimi živili izvaja Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije.

10. člen

Urad sodeluje z mednarodnimi organi, pristojnimi za obsevanje živil, in jim posreduje:
imena, naslove in referenčne številke objektov za obsevanje živil,
izdana dovoljenja za obratovanje objektov za obsevanje živil.
Letno urad mednarodnim organom, pristojnim za obsevanje živil, predloži:
rezultate pregledov objektov za obsevanje živil, ki se nanašajo zlasti na podatke o skupinah in količinah obsevanih živil in absorbiranih dozah,
rezultate uradnega nadzora nad obsevanimi živili, ki ga izvaja Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije.

11. člen

Postopki za ugotavljanje obsevanosti živil morajo biti v skladu z metodami, ki so standardizirane in validirane.

12. člen

Objekti za obsevanje morajo voditi evidenco o uporabljenih virih ionizirajočega sevanja, ki za vsako serijo obsevanih živil vsebuje naslednje podatke:
1. vrsto in količino obsevanih živil,
2. oznako serije (lot) živila,
3. ime osebe, ki je odredila obsevanje,
4. ime prejemnika obsevanih živil,
5. datum obsevanja,
6. embalaža, ki je uporabljena med obsevanjem,
7. podatke o nadzoru postopka obsevanja v skladu s Prilogo III, o preverjanju rezultatov meritev z dozimetri, predvsem primerjanju s podatki o nižjih in višjih mejah, absorbiranih dozah in vrsti ionizirajočega sevanja,
8. začetne validacijske meritve doze.
Dokumentacijo iz prejšnjega odstavka je potrebno hraniti najmanj pet let.

13. člen

Obsevana živila se lahko uvažajo, če:
izpolnjujejo pogoje iz tega pravilnika,
se predloži dokumentacija, ki vsebuje ime in naslov objekta za obsevanje in podatke iz prejšnjega člena,
je bilo živilo obsevano v objektu, ki ima dovoljenje za obratovanje.

14. člen

Materiali, uporabljeni za pakiranje obsevanih živil, morajo, poleg izpolnjevanja zahtev o njihovi zdravstveni ustreznosti, ustrezati temu namenu.

15. člen

Pravne in fizične osebe, ki proizvajajo obsevana živila morajo uskladiti svojo dejavnost s tem pravilnikom do  31. 12. 2002.
Obsevana živila, ki niso označena v skladu s tem pravilnikom, so lahko v prometu najkasneje do 31. 12. 2002.

16. člen

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati  5. člen pravilnika o splošnem označevanju predpakiranih živil (Uradni list RS, št. 71/00) in se preneha uporabljati pravilnik o pogojih, pod katerimi se smejo dajati v promet živila in predmeti splošne rabe, konservirani s sevanjem (Uradni list SFRJ, št. 68/84) v delu, ki se nanaša na obsevanje živil.

17. člen

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

• Priloge