OZ Koroška

Novice


Arhiv: KOROŠKA IN SAVINJSKO-ŠALEŠKA REGIJA ZAHTEVATA ČIM HITREJŠO IZGRADNJO SEVERNEGA DELA 3. RAZVOJNE OSI


Dravograd, 10.4.2017

Predstavniki gospodarskega, političnega in civilnodružbenega okolja Koroške in Savinjsko-Šaleške regije so na novinarski konferenci predstavili vsebino skupne izjave, s katero zahtevajo čim hitrejšo izgradnjo severnega dela 3. razvojne osi, kar pomeni izgradnjo štiripasovne hitre ceste med Šentrupertom in Slovenj Gradcem v skladu s časovnico in umestitev 3. razvojne osi v prostor na relaciji od Slovenj Gradca do mejnega prehoda Holmec. Oboje je namreč nujno potrebno za nadaljnji gospodarski razvoj obeh regij. 

Argumente za čim hitrejšo uresničitev projekta 3. razvojne osi so skupaj navedli predstavniki obeh gospodarskih zbornic, predsednica UO Savinjsko-Šaleške gospodarske zbornice, dr. Cvetka Tinauer in direktor zbornice, mag. Franci Kotnik, direktorica Območne zbornice Koroška mag. Aleksandra Gradišnik, predstavnika podjetij z obeh regij Janez Bijol, direktor podjetja Bijol d.o.o. in Boštjan Gorjup, direktor BSH Hišni aparati. Lokalne skupnosti obeh regij so zastopali predsednik sveta Koroške regije, dr. Tomaž Rožen in župan Mestne občine Velenje, Bojan Kontič. Koroški koordinaciji, povezani s 3. razvojno osjo, pa sta predstavljala predsednik Koordinacijskega odbora za izgradnjo hitre ceste na Koroško, dr. Matic Tasič,  ter koordinator Mladinske iniciative za 3. razvojno os Aljaž Verhovnik. 

Predlagateljem in podpisnikom skupne izjave se je s široko podporo pridružilo preko 150 gospodarskih družb z območja obeh regij, ki pričakujejo zagotovilo za začetek uresničevanja projekta izgradnje prometnice od Šentruperta do Holmca. Gre za odločen glas gospodarstva za čim hitrejšo izgradnjo severnega dela 3. razvojne osi. 

Zavezo za izgradnjo 3. razvojne osi podpisniki pričakujejo s strani vlade v pisni obliki, ki bi bila zavezujoča tudi za naslednjo vlado, ki bo oblikovana po parlamentarnih volitvah leta 2018. Izjavo je podpisalo več kot 150 gospodarskih subjektov iz obeh regij, od največjih podjetij do samozaposlenih samostojnih podjetnikov, kar je po mnenju dr. Cvetke Tinauer dokaz, da je gospodarstvo najmočnejša civilna iniciativa, ki se zavzema za izgradnjo 3. razvojne osi. Janez Bijol je izpostavil pomen dolgoletnih prizadevanj, ki so s podpisom skupne izjave pripeljala do točke, ko razlogov za odlašanje z gradnjo kakovostne prometnice ni več. Boštjan Gorjup je ob tej priložnosti opozoril na dejstvo, da je savinjsko-šaleško in koroško gospodarstvo v obdobju 2005-2015 zraslo za štiri odstotke, čeprav je bila v tem času kriza, predelovalna industrija, ki v SAŠA regiji predstavlja dve tretjini gospodarstva, merjeno po prihodkih in številu zaposlenih, pa za prihodnje desetletje napoveduje rast 25 odstotkov. Nekatere investicije, ki bodo prinesle rast proizvodnje, števila zaposlenih in tudi prometa, so že v teku, zato je izgradnja hitre ceste Šentrupert-Slovenj Gradec nujno potrebna. 

Primerjalna analiza, ki so jo izdelali v DARS-u, je pokazala, da je najbolj optimalna izgradnja štiripasovnice na celotni trasi od avtocestnega priključka do Slovenj Gradca, končno odločitev glede tega pa bo sprejel minister za infrastrukturo, zato se bodo predstavniki odbora za spremljanje te investicije v naslednjem koraku sestali z njim. Poleg časovnice, ki bi morala biti pripravljena že v marcu, bodo zahtevali tudi čimprejšnjo izdelavo finančne konstrukcije projekta. Če omenjenih pisnih zagotovil in finančne konstrukcije ne bo do sredine maja, na Koroškem napovedujejo oviranje prometa. 

Gradnja hitre ceste od Šentruperta do Slovenj Gradca naj bi stala 700 milijonov evrov, gospodarstvo obeh regij pa samo v enem letu preko davkov in prispevkov plača državi preko 800 milijonov evrov. Širši ekonomski učinki investicije na celotni trasi bodo sicer znašali okoli 41 milijonov evrov. 

Z apeliranjem na zavedanje, da je izgradnja sodobnega cestnega omrežja izredno pomembna za celovit nadaljnji razvoj obeh regij kot tudi Slovenije, so zaključki konference skupaj z izjavo in vsemi podpisi nadaljevali pot na vladne naslove z veliko mero optimizma, da bodo utemeljitve sprejete in bodo argumenti imeli svojo moč – da bo projekt 3. razvojne osi uresničen. 

Pripravila:
mag. Aleksandra Gradišnik

Fotografije:
Nika Hölcl Praper 

 

 

Fotogalerija

Fotogalerija





 

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.