GOSPODARSKA SLIKA KOROŠKE

JANUAR 2018

Leto 2018 začenja Gospodarska zbornica Slovenije Območna zbornica Koroška skupaj s panožnimi združenji pri GZS z okvirno 180 člani, ki jih predstavljajo gospodarske družbe različnih struktur, dejavnosti in velikosti, samostojni podjetniki in zadruge na Koroškem. Prva gospodarska slika Koroške v tem letu, pripravljena v sodelovanju z analitsko službo GZS, obsega obdobje preteklega leta 2017, za katerega so dosegljivi podatki v januarju 2018.

Značilnosti gospodarstva Koroške lahko strnemo v  dejstvo, da so predelovalne dejavnosti generator rasti gospodarstva, ki je obenem izrazito izvozno naravnano in tako izredno vpeto v mednarodne tokove. Koroška regija z izvozno naravnanostjo spada v skupino tistih, ki pozitivno prispevajo k presežku v trgovinski bilanci. Delež podjetij v Koroški regiji v celotnem ustvarjenem izvozu je 3,7-odstoten, v celotnem uvozu 2,4-odstoten. Gospodarstvo regije nadaljuje s pozitivnimi rezultati, podobna pa so tudi pričakovanja za leto 2018.

1.      Izvozna naravnanost (januar - oktober 2017)

Porast izvoza blaga koroške regije obsega 10 %, kar je le nekaj pod slovenskim povprečjem (13 %). Izvoz blaga znaša 870 milijonov EUR (I-X2017). Uvoz blaga koroške se je zvišal za 18 % in je znašal 540 milijonov EUR. Pokritost uvoza z izvozom znaša 161 % ( v 2016: 172 %), torej za 61 % večjo vrednost blaga izvozimo kot uvozimo.

Glavni izvozni partnerji koroškega gospodarstva so: Nemčija (23 % celotnega izvoza Koroške), Avstrija 14 % ), Italija (8,5 %), Francija (6,7 %), sledijo ZDA, Španija, Švedska, VB (s 3,2-3,8%- deležem v izvozu Koroške). Z desetimi regijami ustvari 72 % celotnega izvoza, z dvajsetimi regijami 88 %.

V Nemčijo smo izvozili največ transmisijskih gredi in ročice (13,6 % Koroškega izvoza v Nemčijo), električni akumulatorji (12,7 %), sedeži (10,8 %), izolirana žica, kabli (6,4 % Koroškega izvoza v Nemčijo). Med glavnimi desetimi izvoznimi destinacijami se je najbolj povečal izvoz v Švedsko (za 62 %), Rusijo (za 43 %), Španijo ( za 23 %), ZDA (za 16 %), znižal se je v VB (-13 %), Hrvaško (-2 %), Nemčijo (-1%).

Tudi na strani uvoza je na prvem mestu Nemčija z 143 milijoni EUR (I-X 2017) ali 26,4-odstotnim deležem celotnega uvoza v regiji. Iz Avstrije uvozimo 16,6-% delež, iz Italije 11,4%- delež blaga. Iz prvih treh držav uvozimo več kot polovico celotnega uvoza (54,4 %). Sledijo Madžarska, Češka, Hrvaška, Srbija , od koder uvozimo med 3,9-6,3 % celotnega uvoza koroške. Prvih 10 držav predstavlja 81,4 % celotnega uvoza. Iz Nemčije smo uvozili največ surovega svinca ter transmisijskih gredi (11,7 %–delež koroškega uvoza v Nemčijo), sledi 8,8%-delež priklopnikov.

Med glavnimi 10-imi državami uvoznicami se je najbolj povečal uvoz iz Makedonije (za 72 %), Hrvaške (za 25 %), Avstrije (za 24 %), Poljske (za 18 %). Vseh 10 držav je povečalo uvoz blaga glede na enako obdobje predhodnega leta.

Po vrsti blaga so glavni izvozni artikli Koroške predstavljali akumulatorji (24,5%-delež), sedeži (11,4%- delež), palice in kotni profili (6,7%- delež). Na uvozni strani je bil surovi svinec (11,6%- delež), električni akumulatorji (9,3%- delež), sedeži (8,6%- delež). Glavnina uvoza so tako predstavljali vhodni repromateriali za predelovalno industrijo.

2.      Rast plač (I-XI 2017)

Rast bruto plač je bila nominalno 2,9 % (I-XI 2017/I-XI 2016), realno nekoliko manj (+1,5 %) zaradi 1,4 –odstotnega povečanja cen življenjskih potrebščin. Rast je nekoliko več od povprečja v RS (+2,5 % nominalno in 1,1 % realno), še vedno pa je povprečna bruto plača v regiji, ki je znašala 1.532 EUR, za okoli 86 EUR manj od slovenskega povprečja. Neto plača naj bi se zvišala za 3 %, več kot v RS (+2,9 %). Bruto plača v Koroški regiji naj bi se povečale v dejavnostih informacijske in komunikacijske dejavnosti (+7,3 % nominalno), trgovini, vzdrževanje vozil (+7,1 %), gostinstvu (+6,7 %). V kulturnih, razvedrilnih dejavnostih, v finančnih in zavarovalniških dejavnostih ter v poslovanju z nepremičninami naj bi se plače dvignile od 4,4 % do 5,5 %. V predelovalnih dejavnostih  so plače zrasle za 2,9 %. Plače so se zmanjšale predvsem v kmetijstvu, lovu, gozdarstvu za 4,2 %. Plače so bile najvišje v koroški regiji v finančnih dejavnostih (28 % nad povprečjem), v energetiki (25 % nad povprečjem) in javni upravi (20 %). Najnižje so bile v gostinstvu (68 % povprečja) in kmetijstvu (69 % povprečja).

3.      Trendi na trgu dela ugodni

Število delovno aktivnih (po regiji delovnega mesta) se je zvišalo za nekaj več kot 900 oseb (nov 2017/nov. 2016) oz. za 3,8 %, od tega je bilo največje povečanje števila zaposlenih pri pravnih in fizičnih osebah, za slabih 900 oseb (+4,2 %), le manjši delež pa samozaposlenih (+26 oseb oz. 0,9 %). V enem letu (nov 2017/nov. 2016) je bil največji porast zaposlenih Koroške v starostni skupini 55-59 let (260 več zaposlitev), 15-24 let (236 več zaposlitev), 60+let (159 več zaposlitev), medtem ko je v starostih skupinah 25-29 let (84 manj zaposlenih), 45-49 let (67 manj zaposlenih), ter v skupini 36-39 let manj zaposlenih.

Stopnja registrirane brezposelnosti je v letu 2017 (I-XI) v povprečju znašala 8,9 % in se ob koncu leta približala 8,1 % ( november 2017). Nižja je bila tako od slovenskega povprečja 9,5 % za obdobje januar-november 2017 ter od novembra 2017 (8,7 %). Koroška regija je (podatki za januar 2018) druga regija z najmanj brezposelnimi – 2.655 oseb (manj jih ima le še Primorsko-notranjska regija). Največ – 1/3 jih je z nižje, s srednje-poklicnim izobraževanjem, sledi 1/4 oseb s srednje-tehnološko, strokovno izobrazbo.

4.      Turizem

Tako kot ostale regije je tudi koroška regija v lanskem letu zabeležila za 10,8 % več prihodov turistov (I-XI 2017/I-XI 2016) (SLO 13,6 % rast), kjer naj bi po oceni Koroško letno obiskalo slabih 45 tisoč turistov. Več zabeleženih prihodov je s strani domačih turistov. Poraslo je tudi število prenočitev za 11,6 % oz. za 12 tisoč, kar predstavlja rast rahlo nad slovenskim povprečjem (SLO + 11,4 %). Tako je bilo na Koroškem v 2017 po oceni skupaj okoli 126 tisoč prenočitev, kjer številčno prevladujejo domači turisti (61 %), višji je tudi porast prenočitev tujih turistov. Več kot polovica prenočitev je bilo opravljenih v hotelih.

 

NAPOVEDI ZA 2018

V letu 2018 pričakujemo, da se bo ugodna gospodarska rast še nadaljevala. Napovedi rasti BDP za leto 2018 so ocenjene od 3,9 % (Umar) pa do 4,3 % (OECD). Rast bodo poganjale investicije, zasebna poraba ter ugodni menjalni tokovi.

Višja gospodarska rast pa tudi pomeni večje pritiske na rast cen surovin. Cene surovin se bodo v povprečju krepile, in sicer predvsem energentov in kovin, medtem ko bodo cene kmetijskih pridelkov na podobnih ali nižjih nivojih. Povprečna cena sodčka Brenta se bo gibala med 52 USD (Umar) in  63 USD (IU),  v 2017 je bilo potrebno povprečno odšteti 54,4 USD za sodček.

Cene življenjskih potrebščin naj bi se dvignile v povprečju zvišale med 1,4 % (BS) in 1,8 % (WIIW). Obrestne mere se bodo zaradi boljših obetov zvišale, vendar bodo še ostale na zgodovinsko nizkih nivojih.

 

GZS OZ Koroška in Analitika GZS