Dravograd, 14.1.2019
IZJAVA ZA JAVNOST GZS KOROŠKE GOSPODARSKE ZBORNICE
KOT PREDSTAVNICE KOROŠKEGA GOSPODARSTVA
OB ZADNJIH DOGODKIH, POVEZANIH S PROJEKTOM SEVERNEGA DELA 3. RAZVOJNE OSI
GZS Koroška gospodarska zbornica skupaj s podporniki uresničitve projekta 3. razvojne osi intenzivno nadaljuje prizadevanja za izvedbo projekta, saj napovedane spremembe terminskega načrta za gospodarstvo niso sprejemljive. Jasno izražena razvojna pobuda gospodarstva ostaja naravnana na čim prejšnjo izgradnjo sodobne prometnice.
GZS Koroška gospodarska zbornica ter preko 3.200 gospodarskih subjektov, ki delujejo v koroški regiji in zaposlujejo blizu 17.000 ljudi ter letno ustvarijo preko 2 milijardi evrov vseh prihodkov, z razočaranjem spremljamo zadnje dogodke, povezane z izvajanjem težko pričakovanega projekta na severnem delu 3. razvojne osi med Šentrupertom, Dravogradom in Holmcem, predvsem zaradi ponovnega kršenja rokov izvedbe projekta, ki so bili določeni s Protokolom o poteku izgradnje severnega kraka 3. razvojne osi na odseku Šentrupert – Velenje – Slovenj Gradec – Dravograd – Holmec, ki so ga v juliju 2017 podpisali minister za infrastrukturo dr. Peter Gašperšič ter Svet Koroške regije in Svet županov Savinjsko-Šaleške regije.
Za gospodarstvo Koroške je zamik gradnje odseka Velenje–Slovenj Gradec, predviden za konec leta 2019, v leto 2020, dokončanje gradnje tega odseka, ki je v protokolu predvideno v letu 2023, pa v leto 2026, nesprejemljiv. Razočarani smo tudi zaradi ponovnega zamika načrtov glede nadaljevanja načrtovanja in gradnje hitre ceste od Slovenj Gradca naprej proti severu. Za oba odseka od Slovenj Gradca do Holmca je po protokolu zaključek umeščanja v prostor predviden junija 2020, DARS pa po novem predvideva, da se na odseku Slovenj Gradec–Dravograd (Otiški Vrh) umeščanje konča marca 2021, medtem ko na odseku od Dravograda do Holmca januarja 2023. Tak način razmišljanja, predvsem pa način izvajanja projektov, je enostavno nesprejemljiv. Koroško gospodarstvo bo namreč tisto, ki bo sodobno hitro cesto najbolj potrebovalo in tudi izkoriščalo. Neizpodbitno dejstvo je, da se projekt, ki se je z uvrstitvijo v Resolucijo o nacionalnem programu izgradnje avtocest ter pričetkom umeščanja trase v prostor uradno začel leta 2004, neuradno pa že v začetku sedemdesetih prejšnjega stoletja, ko ga je v okviru priprave prvega slovenskega avtocestnega programa prvič omenila vlada Staneta Kavčiča, vleče predolgo, posledice tega zavlačevanja pa na vseh pomembnih življenjskih segmentih pa najbolj občutimo prebivalci Koroške. Razpadajoče ceste so zaradi neurejenega financiranja njihovega vzdrževanja in razvoja kot posledice kratkovidne politike slovenskih vlad od konca devetdesetih let pa do danes, povzročile odrezanost Koroške od preostalih delov Slovenije. Rezultat tega so slabši pogoji za razvoj našega gospodarstva, turizma, navsezadnje pa tudi za kvaliteto življenja naših ljudi, ki tukaj živijo. Zato je ponovna uvrstitev 3. razvojne osi v planske dokumente države za Koroško predstavljala svetlo luč na koncu predora. Žal so nam dogodki okrog priprave tega projekta v zadnjem desetletju pokazali, da očitno država s tem projektom nikoli ni mislila resno in glede na zadnje dogodke očitno tudi danes ne misli. Dejstvo je, da smo danes na prelomni točki, ki bo pokazala, ali se bo projekt izvedel ali pa bo zaradi takšnih in drugačnih razlogov obstal na zaprašenih policah, kot vrsta podobnih projektov.
Zato predsednika Vlade RS, gospoda Marjana Šarca pozivamo, da stori vse, da bo vlada skupaj s pristojnimi ministrstvi in drugimi organi, ki so vključeni v izvedbo projekta izgradnje severnega kraka 3. razvojne osi na odseku Šentrupert–Velenje–Slovenj Gradec–Dravograd–Holmec, storila vse, da se projekt izvede v rokih, ki so bili določeni s protokolom in tako koroški regiji, njenemu gospodarstvu ter prebivalcem omogočijo enakovredne pogoje za razvoj v primerjavi s slovenskimi regijami z urejeno prometno infrastrukturo.
Gospodarska zbornica Slovenije Koroška gospodarska zbornica
Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.