Koroška gospodarska zbornica

Novice


GOSPODARSKA SLIKA KOROŠKE REGIJE ZA LETO 2018


GOSPODARSKA SLIKA KOROŠKE REGIJE ZA LETO 2018

V letu 2018 se članstvo GZS Koroške gospodarske zbornice krepi in obsega 180 članov, ki jih predstavljajo gospodarske družbe različnih struktur, dejavnosti in velikosti, samostojni podjetniki in zadruge na Koroškem. Prva gospodarska slika Koroške v tem letu, pripravljena v sodelovanju z analitsko službo GZS, obsega obdobje preteklega leta 2018, za katerega so dosegljivi podatki v januarju 2019.

Gospodarska rast Koroške se je nadaljevala tudi v letu 2018, pri čemer so se značilnosti gospodarstva regije ohranile, kar predstavlja dejstvo, da so predelovalne dejavnosti generator rasti gospodarstva, ki je obenem izrazito izvozno naravnano in tako izredno vpeto v mednarodne tokove. Koroška regija z izvozno naravnanostjo spada v skupino tistih, ki pozitivno prispevajo k presežku v trgovinski bilanci. Delež podjetij v Koroški regiji v celotnem ustvarjenem izvozu Slovenije je porasel na 3,8-odstoten delež, v celotnem uvozu je 2,4 %. 

Zvišuje se tudi zaposlenost v regiji, stopnja brezposelnosti pa je ob koncu leta 2018 s 7,3% umestila Koroško med regije z najnižjo brezposelnostjo v Sloveniji. Obenem pa se s staranjem prebivalstva regije veča delež zaposlenih nad 40 let, ki znaša v koroški regiji kar 59,1 % vseh zaposlenih starih nad 40 let. 

Gospodarstvo regije nadaljuje s pozitivnimi rezultati in trendi, podobna pa so tudi pričakovanja za leto 2019. 

1.     Izvozna naravnanost (jan-september 2018)

Porast izvoza blaga koroške regije obsega 11 %, kar je nad slovenskim povprečjem (9,7 %). Izvoz blaga znaša 860 milijonov EUR (I-IX 2018). Uvoz blaga koroške se je zvišal 12,4 % in znašal 542 milijonov EUR. Koroška regija je izredno vpeta v mednarodne tokove, saj pokritost uvoza z izvozom znaša 159 % (v 2017: 161 %), torej za 59 % večjo vrednost blaga izvozimo kot uvozimo. Koroška regija z izvozno naravnanostjo spada v skupino tistih, ki pozitivno prispevajo k presežku v trgovinski bilanci. Delež podjetij v Koroški regiji v celotnem ustvarjenem izvozu je 3,8-odstoten, v celotnem uvozu 2,4-odstoten.

Glavni izvozni partnerji koroškega gospodarstva so: Nemčija (25 % celotnega izvoza Koroške), Avstrija 14 % ), Italija (8 %), Francija (5,6 %), sledijo VB, ZDA, Švedska, Španija (s 4-2,9-% deležem v izvozu Koroške). Z desetimi državami ustvari 71 % celotnega izvoza, z dvajsetimi 88%.

Med glavnimi desetimi izvoznimi destinacijami se je relativno najbolj povečal izvoz v Romunijo (za 307 %), Veliko Britanijo (za 41 %), Nemčijo (za 20 %), ZDA (za 15 %), Švedsko (14 %), Avstrijo (11 %), Italijo (5 %), ter najbolj znižal v Španijo (-11 %) ter Francijo in Hrvaško (-7 %). 

Tudi na strani uvoza je na prvem mestu Nemčija z 141 milijoni EUR (I-IX 2018) ali 26-odstotnim deležem celotnega uvoza koroške regije. Iz Avstrije uvozimo 14-% delež, iz Italije 13 % –delež blaga. Iz prvih treh držav uvozimo več kot polovico celotnega uvoza (53,6 %) koroške. Sledijo Makedonija, Češka, Nizozemska, Srbija, Hrvaška, od koder uvozimo med 3,4 %-6 % celotnega uvoza koroške. Prvih deset držav predstavlja 80,5 % celotnega uvoza, prvih dvajset držav pa 94,7 %.

Med glavnimi 10-imi državami uvoznicami se je najbolj povečal uvoz iz Bolgarije (za 93 %), Nizozemske (za 38 %), Italije (za 30 %), Češke (za 23 %). Znižanje uvoza blaga glede na enako obdobje predhodnega leta pa koroška beleži iz Hrvaške (-12 %), Avstrije (-3 %).

Po vrsti blaga so glavni izvozni artikli Koroške predstavljali akumulatorji (23 %-delež v celotnem izvoz koroške), sedeži (12-% delež), palice in kotni profili (7,5-% delež). Na uvozni strani je bil surovi svinec (9-% delež), električni akumulatorji (9-% delež), sedeži (7-% delež). Glavnina uvoza so tako predstavljali vhodni repromateriali za predelovalno industrijo.

 2.     Rast bruto plač (I-XI 2018)

Rast bruto plač je bila nominalno 3,3 % (I-XI 2018/I-XI 2017), realno nekoliko manj (+1,4 %) zaradi 1,8 odstotnega povečanja cen življenjskih potrebščin. To je nekoliko manj od povprečja v RS (+3,4 % nominalno in 1,6 % realno). Povprečna bruto plača v regiji je znašala 1.582 EUR, kar je za 90,37 EUR manj od slovenskega povprečja. Neto plača naj bi se zvišala za 2,9 %, kar je toliko kot v RS (+2,9 %). Bruto plača v Koroški regiji naj bi se povečala v dejavnostih informacijske in komunikacijske dejavnosti (+8,1 % nominalno), gostinstvu (+7,4 %), gradbeništvu (+6 %), strokovnih in znanstvenih dejavnostih (+4,6 %), predelovalnih dejavnostih (4,4 %), oskrbi z električno energijo (3,5 %), finančnih in zavarovalniških dejavnostih (3,2 %). Plače so se zmanjšale predvsem v drugih raznovrstnih predelovalnih dejavnostih ter kmetijstvu in lovu (med -3,9 % do 0,3 %). Plače so bile najvišje v koroški regiji v finančnih dejavnostih (2.024 EUR), v energetiki (1.980 EUR) in dejavnosti javne uprave, obvezne socialne varnosti (1.885 EUR). Najnižje so bile v kmetijstvu (1.051 EUR) in gostinstvu (1.119 EUR). 

3.     Trendi na trgu dela še ugodni

Število delovno aktivnih (po regiji delovnega mesta) se je zvišalo za nekaj več kot 500 oseb (nov 2018/nov. 2017) oz. za 2,1 %, od tega je bilo največje povečanje števila zaposlenih pri pravnih in fizičnih osebah, za slabih 340 oseb (+1,6 %), ter pri samozaposlenih (+164 oseb oz. 5,6 %), kjer je poraslo predvsem število zaposlenih (+165 oseb oz. za 19,6 %). V enem letu (nov 2018/nov. 2017) je bil največji porast zaposlenih Koroške regije (po regiji prebivališča) v starostni skupini 55-59 let (236 več zaposlitev), 60+ let (154 več zaposlitev), 15-24 let (142 več zaposlitev), medtem ko je bilo edino v starostih skupinah 35-39 let (95 manj zaposlenih). V koroški regiji je kar 59,1 % vseh zaposlenih starih nad 40 let.  Podrobneje je bilo največ delovno aktivnih oseb v Koroški regiji starih med 50-54 let (15,3 % vseh), sledijo stari 40-44 let (14,7 % vseh), stari med 45-49 let (13,9 %).

Decembra je bilo v koroški regiji na Zavodu za zaposlovanje registriranih 2.298 oseb, kar je 234 brezposelnih manj kot decembra 2017. Največ brezposelnih je bilo brezposelnih več kot 36 mesecev (25,9 % vseh), sledijo brezposelni do 2 mesecev (23,9 % vseh), ter brezposelnih od 1-2 let (14,9 % vseh). Med brezposelnimi je največ – 32 % brezposelnih 3. in 4. stopnjo izobrazbe (poklicana), 26 % z 5. srednjo tehniško izobrazbo, sledi 25 % brezposelnih z osnovnošolsko izobrazbo ali manj ter 17 % z 6.-8.stopnjo izobrazbe (visokošolska). Stopnja registrirane brezposelnosti je v letu 2018 (I-XI) v povprečju znašala 7,6 % in se ob koncu leta približala 7,3 % ( november 2018). Nižja je bila tako od slovenskega povprečja 8,3 % za obdobje jan.-nov 2018 ter od nov 2018 (7,9 %). Koroška regija je (podatki za november 2018) četrta regija (skupaj z Osrednjeslovensko regijo) z najnižjo stopnjo brezposelnosti. 

4.     Turizem

Podatki od januarja 2018  niso neposredno primerljivi[1] s podatki za 2017 zaradi spremenjene metodologije. V letu 2018 je po začasnih podatkih Statističnega urada v koroško regijo prišlo 36.818 turistov, kjer je prenočilo 109.401 turistov. Med koroškimi občinami so turisti največ prenočitev ustvarili v občini Slovenj Gradec (24.514 turistov oz. 22 % vseh), Ribnici na Pohorju (20.136 turistov oz. 18 % vseh), Mislinji (17.181 turistov oz. 16 % vseh), ter ostalih občinah (Dravograd, Prevalje, Mežica, Ravne na Koroškem, itd). 

5.     Napovedi za 2019

V letu 2019 pričakujemo, da bo gospodarska rast nekoliko nižja od zabeležena v letu 2018. Analitika GZS za letos napoveduje 3,5-,  za 2020 pa 1,7-odstotno gospodarsko rast. Napovedi rasti BDP za leto 2019 so ocenjene od 3,4 % (Banka Slovenije) do 3,7 % (UMAR). To je še vedno enkrat več kot v območju evra. Rast bodo poganjale predvsem investicije, saj gradbeni sektor krepi vse vrste investicije, črpanje evropskih sredstev za ta namen naj bi se še povečalo. Manevrski prostor je pri zasebni porabi, ki ga poganja rast zaposlovanja in plač, kot tudi pro ciklično vodenje fiskalne politike. Višanje socialnih transferjev, minimalne plače ter uskladitev pokojnin naj bi dvignilo domače povpraševanje. Ključen izziv za podjetja je kako poiskati usposobljene zaposlene. S tem se ubada vsa Srednja Evropa. 

Mednarodni tokovi (izvoz in uvoz) s tujino se bodo zaradi ohlajanja svetovne gospodarske rasti, predvsem Kitajske, nekoliko umirili. Cene življenjskih potrebščin naj bi se dvignile v povprečju zvišale okoli 2 %.

Glavni izzivi in tveganja, ki bodo letos v ospredju so: izstop Britanije iz EU (29. marec), pogajanja o carinah med ZDA in Kitajsko, ohlajanje Kitajske, vpliv trgovinskih vojn na Evropo, predvsem našo pomembnejšo partnerico – Nemčijo, pomanjkanja usposobljene delovne sile, nestabilnega političnega stanja v Italiji v Evropi (Francija, Italija). 

Avtor: GZS Koroška gospodarska zbornica in Analitika GZS



[1] Od januarja 2018 dalje se namreč v mesečne podatke zajemajo vsi nastanitveni obrati, tudi tisti, ki so imeli v svoji ponudbi manj kot 10 stalnih ležišč (prag). Taki nastanitveni obrati se namreč pred letom 2018 niso zajemali v mesečne statistike, ker so podatke sporočali le enkrat na leto, in sicer za celo leto skupaj.

 

Fotogalerija





 

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.