PRVA GOSPODARSKA SLIKA KOROŠKE REGIJE ZA LETO 2019

Januar 2020

Članstvo GZS Koroške gospodarske zbornice se je tudi v letu 2019 krepilo in obsega preko 180 članov, ki jih predstavljajo gospodarske družbe različnih struktur, dejavnosti in velikosti, samostojni podjetniki in zadruge na Koroškem. Prva gospodarska slika Koroške v tem letu, pripravljena v sodelovanju z analitsko službo GZS, obsega obdobje preteklega leta 2019, za katerega so dosegljivi podatki v januarju 2020.

Gospodarska rast Koroške se je nadaljevala tudi v letu 2019, pri čemer so se značilnosti gospodarstva regije ohranile, kar predstavlja dejstvo, da so predelovalne dejavnosti generator rasti gospodarstva, ki je obenem izrazito izvozno naravnano in tako izredno vpeto v mednarodne tokove. Koroška regija z izvozno naravnanostjo spada v skupino tistih, ki pozitivno prispevajo k presežku v trgovinski bilanci.

Zvišuje se tudi zaposlenost pri pravnih osebah in zmanjšuje se število registriranih samozaposlenih v regiji, stopnja brezposelnosti pa je novembra 2019 s 7,6 % umestila Koroško na sedmo mesto med regijami z najnižjo brezposelnostjo v Sloveniji. Kupna moč prebivalstva se veča, saj se je povprečna plača v Koroški regiji v prvih enajstih mesecih zvišala za 3,8 %, kar je posledica tako dviga minimalne plače, dogovorjenih dvigov plač in napredovanj v javnem sektorju kot tudi zaradi pomanjkanja primerne strokovne delovne sile. Zaposlene osebe neposredno pri avstrijskih delodajalcih niso vodene pod slovensko statistiko o gibanju plač.

1. Rast bruto plač okoli 3,8 %

Rast bruto plač naj bi bila v 2019 nominalno okoli 3,8 %,  ter realno  okoli 2,2 %, zaradi 1,6-odstotnega povečanja cen življenjskih potrebščin. To je nekoliko manj od napovedi povprečja v RS (+4,3 % nominalno in 2,7 % realno). Povprečna bruto plača v regiji naj bi znašala 1.653 EUR, kar je za 60 EUR bruto več kot v predhodnem letu ter za 100 EUR manj od slovenskega povprečja. Bruto plača v koroški regiji se je v prvih desetih mesecih 2019 najbolj  povečala v gradbenih podjetjih, ki so registrirana v dejavnosti rudarstva (+15,1 % nominalno oz. za 222 EUR), v dejavnosti javne uprave in socialne varnosti (+7,8 % oz. za 147 EUR), v strokovnih in znanstvenih dejavnostih (+9,4 % oz. za 146 EUR), finančnih in zavarovalniških dejavnostih  (+7 % oz. za 138 EUR) itd. V predelovalnih dejavnostih so plače v povprečju porasle za 2,5 % oz. za 39 EUR. V istem obdobju so se zmanjšale v gostinstvu (-2,5 % oz. za 28 EUR) in poslovanju z nepremičninami (za 8,1 % oz. za 135 EUR).

 

2. Skoraj 320 delovno aktivnih več v 2019

V 2019 naj bi bilo po oceni Analitike GZS v koroški regiji delovno aktivnih 25.114 oseb (24.795 oseb v 2018), med njimi naj bi bilo dobrih 22.200 zaposlenih pri pravnih in fizičnih osebah (21.838 v 2018) ter samozaposlenih dobrih 2.900 (med njimi 2.055 s.p. in 851 kmetov). V 2018 je bilo 2.958 samozaposlenih in med njimi 2.060 s.p..  Število delovno aktivnih (po regiji delovnega mesta) naj bi se v 2019 zvišalo za 320 oseb oz. za 1,3 %, od tega je bilo največje povečanje števila zaposlenih pri pravnih in fizičnih osebah, za 370 oseb (+1,7 %). Samozaposlenih je bilo v tem obdobju manj (-50 oseb oz. -1,7 %), saj naj bi število s.p. zmanjšalo za 5 s.p. oz za 0,2 %.

Po regiji prebivališča naj bi bilo v 2019 v koroški regiji 28.560 delovno aktivnih oseb oz. za 1,2 % več kot v 2018 (28.234 oseb v 2018). Največ naj bi se jih v 2019 povečalo v starostni skupini 55-59 let (+181 oseb), v skupini 60 let in več (+152 oseb) ter 15-24 let (+136 oseb), najbolj pa naj bi se jih zmanjšalo v starostni skupini 35-39 let (131 oseb).

V 2019 je bilo v koroški regiji  v povprečju registriranih 2.300 brezposelnih oseb (2.426 v decembru 2019), kar je 28 brezposelnih manj oz. za 1,2 % manj kot v 2018. Populacijo brezposelnih predstavljajo različne skupine, ki se med seboj prekrivajo; tako je bilo decembra 2019 največ, in sicer 46,6 % dolgotrajno brezposelnih, 37,6 % starih 50 let in več, 28,2 % invalidov, 23,9 % starih 15-29 let. Kar 372 brezposelnih v decembru 2019 oz. 15,3 % vseh je bilo z višje, visokošolsko izobrazbo. V letu dni (dec. 19/dec.18) se je število brezposelnih najbolj povečalo v starostni skupini pri mladih (15-24 let) za 24,7 %, sledijo stari (60 let in več) za 19,3 % ter stari 25-29 let za 10,4 %. Stopnja registrirane brezposelnosti v starostni skupini 55-59 let naj bi po oceni za celo leto v povprečju znašala 10,9 % (novembra 10,7 %), v starostni skupini 60+ pa  naj bi v letu 2019 znašala 15,2 % (14,8 % v novembru 2019). Najbolj se je število brezposelnih zmanjšalo v starostnih skupinah 50-54 let (za 11,2 %) ter 40-49 let. V Sloveniji se je število brezposelnih v 2019 zmanjšalo za 5,5 % v primerjavi z letom 2018.

Stopnja registrirane brezposelnosti je v letu 2019 upadla in naj bi v 2019 znašala 7,4 % (7,9 % v januarju 2019 in 7,4 % v novembru 2019). Tako je bila nižja od slovenskega povprečja, ki naj bi znašala 7,7 %. Koroška regija naj bi bila v 2019 sedma regija z najnižjo stopnjo brezposelnosti.

4. Turizem z rastjo prihodov ter prenočitev

V letu 2019 naj bi po začasnih podatkih Statističnega urada in oceno za celo leto 2019 v koroško regijo prišlo dobrih 42 tisoč turistov oz. za 2,9 % več kot v predhodnem letu (41.221 turistov v 2018). Število prihodov domačih turistov se je povečalo za 3,3 %, število tujih pa za 2,4 %. Delež prihodov domačih tujih turistov med vsemi turisti je znašal 59 %, delež tujih turistov pa 41 %.

Obseg prenočitev na Koroškem naj bi znašal v letu 2019 dobrih 122 tisoč oz. za 2,5 % več kot v 2018, kjer je bilo zabeleženih dobrih 119.286 prenočitev. Prenočitve domačih turistov naj bi v 2019 porasle za 2,6 % (na dobrih 70 tisoč domačih turistov), prenočitve tujih turistov pa za 2,4 %, na slabih 52 tisoč prenočitev tujih turistov. Povprečna doba bivanja (prenočitev) naj bi v 2019 znašala 2,9 dni (v SLO 2,5 dni), med domačimi turisti 2,8 dni (v SLO 2,9 dni) in med tujimi turisti 3 dni (v SLO 2,4 dni).

Med koroškimi občinami so turisti največ prenočitev ustvarili v občini Slovenj Gradec (slabih 29.500 turistov oz. za 13 % več kot v 2018), Ribnici na Pohorju (26.900 turistov oz. za 25 % več kot v 2018), Dravogradu (14.880 turistov oz. za 16 % manj), Ravne na Koroškem (12.050 turistov oz. za 29 % več), Prevalje, itd). Po začasnih podatkih in oceni so v 2019 največ prenočitev ustvarili tuji turisti iz Hrvaške (dobrih 8 tisoč turistov, +12 % rast), sledijo turisti iz Srbije (6.600 turistov, +2,8 % rast), Nemčije (6.000 turistov, +12 % rast), Avstrije (3.600 turistov, 10,6 % rast) ter turisti iz Madžarske, BIH, Italije, Češke, itd.

5. Napovedi za Slovenijo za 2020

V letu 2020 pričakujemo, da bo gospodarska rast nekoliko nižja od zabeležena v letu 2019. Analitika GZS za letos napoveduje 2,7,  za 2021 pa 2,8-odstotno gospodarsko rast. Napovedi rasti BDP za leto 2019 so ocenjene od 2,6 % (Banka Slovenije) do 3,1 % (OECD). To je še vedno enkrat več v območju evra. Tveganja za nižjo gospodarsko rast ostajajo zmerna in v glavnem izvirajo iz morebitnih političnih nesoglasij po vsem svetu, ki bi vplivale na padec v slovenski trgovinski menjavi z blagom s tujino. Trgovinske vojne, še posebno uvedba carin na izvožene evropske izdelke v ZDA, bi tako posredno, še bolj pa neposredno prizadele slovensko predelovalno dejavnost in sektor transporta. Okrepljena politična negotovost v Evropi ali šibkejše svetovno povpraševanje bi vplivala na Slovenijo prek nižjega zaupanja gospodinjstev in podjetij, deloma tudi prek finančnih kanalov, predvsem prek izplačila dobička matičnim družbam v tujini. To bi upočasnilo domače naložbe in zaposlovanje. Brexit še vedno ostaja velika negotovost, saj sporazum med EU-27 in Združenim kraljestvom o prihodnjih pogojih gospodarskega sodelovanja še ni znan.

GZS Koroška gospodarska zbornica in Analitika GZS