Debelost je kronična bolezen, ki prizadene  populacijo v vseh starostnih obdobjih. Pa vendar – po podatkih NIJZ, je med odraslo populacijo Slovencev najvišji delež prekomerno hranjenih v starostnem obdobju med 65 in 74 leti in debelih v starostnem obdobju med 55 in 64 leti, torej še v delovno aktivni populaciji. 

Ljudje skozi leta »nabiramo« kilograme. Prehranske in gibalne navade ob fizioloških spremembah povezanih s staranjem organizma prav tako privedejo do razvoja debelosti, kar ob pridruženih kroničnih boleznih zmanjšuje kvaliteto življenja pri starejših.

Vprašanje je seveda, ali debelost ovira starejše zaposlene v njihovi aktivnosti na delovnem mestu. Dejstvo je, da nekatera dela, predvsem v proizvodnji, včasih zahtevajo, da zaposlena oseba ves čas stoji na nogah, kar lahko starejšim že samo po sebi pomeni problem, če je ob tem prisotna še debelost, pa je ta problem še večji. Jasno je, da se tudi za ljudi, ki imajo težave z debelostjo, najdejo primerna delovna mesta, vendar težje kot za ljudi, ki teh problemov nimajo.

Vprašanja, povezana z debelostjo, starostjo in delovnim mestom niso enostavna, tako kot niso enostavna nobena vprašanja povezana s staranjem in delovno aktivnostjo. In dejstvo je, da skozi leta pridelamo nekaj kilogramov, ki se jih ni enostavno znebiti. Ni nujno, vendar je neaktivni življenjski slog pogosto vzrok za bolezni, kot so debelost, srčne bolezni, visok holesterol, sladkorna bolezen tipa 2, prav tako pa lahko privede do depresije in tesnobe.

Da bi se temu izognili, lahko veliko naredimo tudi sami. Poglejmo nekaj kratkih in enostavnih nasvetov.

Prigrizki niso nujni….

Tisti, ki večino delavnika presedijo, običajno večkrat kaj prigriznejo. Težava je, ker ti prigrizki pogosto niso ravno zdravi, poleg tega pa jih zaužijejo kar na delovnem mestu, na primer za računalnikom, medtem ko delajo naprej.

je pa nujno gibanje

Prekomerna teža pa ni edina negativna posledica sedečega življenjskega sloga, pomanjkanje telesne aktivnosti je prav tako pomemben dejavnik tveganja za razvoj številnih kroničnih bolezni.

Tu je pet nasvetov, ki jih lahko uvedete v vašo delovno rutino.

• Poskusite med delom vsaj dve uri (ne nujno v kosu) preživeti na nogah, vaš cilj pa naj bo doseči štiri ure gibanja med delovnim časom.
• Redno prekinite sedenje med delom tako, da za nekaj časa vstanete.
• Bodite pozorni na telesno držo in hodite vedno malo hitreje oz. z določenim tempom.
• Pojdite po stopnicah namesto z dvigalom.
• Ko morate zapustiti delovno mesto (na primer zaradi opravkov na terenu) pojdite peš, če je le mogoče.

Projekt POLET sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.