Koroška gospodarska zbornica

Novice


Projekt POLET: 10. oktober – svetovni dan duševnega zdravja


 

S staranjem se tveganje za razvoj različnih bolezni povečuje, raste tudi verjetnost nastopa več zdravstvenih stanj hkrati. Mnogi starejši so tudi bolj izpostavljeni tveganju za razvoj duševnih ali nevroloških motenj ter težav z uživanjem snovi, ki so pogosto spregledane ali napačno diagnosticirane. Skrb za dobro duševno zdravje in počutje je vedno najprej odgovornost posameznika, hkrati pa je tudi velika odgovornost tako družbe kot delodajalcev. 



 

 

Starejši se soočajo s posebnimi izzivi telesnega in duševnega zdravja, ki bi jih bilo treba bolje prepoznavati. Svetovno prebivalstvo se hitro stara. Po poročanju Svetovne zdravstvene organizacije naj bi se med letoma 2015 in 2050 delež starejših skoraj podvojil, s približno 12 naj bi narasel na 22 odstotkov svetovnega prebivalstva. Najpogostejši duševni in nevrološki motnji starejših sta demenca in depresija, sledijo anksiozne motnje ter težave z uživanjem snovi. Kar približno četrtina smrtnih primerov zaradi samopoškodb je med ljudmi, starimi 60 let ali več.

Stigma je še vedno velik problem

Vprašanja duševnega zdravja, še posebej pri starejših, ostajajo žal še danes globoko stigmatizirana. Stigma je pomemben razlog, zakaj tako zdravstveni delavci kot starejši posamezniki ter njihova zasebna in delovna okolja premalokrat pravočasno odkrijejo duševne motnje in zakaj ne poskrbijo za ustrezno pomoč. Problem stigmatiziranosti duševnih težav je letos še izraziteje prisoten. Kot so že spomladi opozorili pri Združenih narodih, bi pandemija covida-19 namreč lahko sprožila veliko globalno krizo duševnega zdravja. Ob povečani skrbi za telesno zdravje zato nikakor ne gre zanemariti skrbi za duševno zdravje, ki je v tej popolnoma novi in negotovi situaciji še toliko bolj na udaru.

Skrb za duševno zdravje tudi na delovnem mestu

Tako kot je dobro telesno zdravje v prvi vrsti skrb vsakega posameznika, sta tudi dobro duševno zdravje in počutje najprej odgovornost posameznikov. Pa vendar je skrb za telesno in duševno zdravje tudi odgovornost družbe, med drugim tudi delodajalcev. Delovno okolje je pomembno področje, v katerem preživimo velik del svojega življenja. Delovno mesto je tako lahko pomemben varovalni dejavnik dobrega duševnega zdravja, lahko pa ima tudi negativen vpliv na počutje posameznika. Še posebej so tu izpostavljeni starejši zaposleni, ki bi jim delodajalci morali posvečati posebno pozornost ter s tem ohranjati njihovo pripravljenost in zmožnost ostati v delovnem procesu čim dlje. Skrb za duševno zdravje na delovnem mestu je pomembna odgovornost delodajalcev, ki morajo tudi starejšim zaposlenim zagotavljati takšne pogoje dela, ki jim bodo pomagali krepiti njihovo duševno zdravje.

Veliki spletni dogodek za duševno zdravje

Na svetovni dan duševnega zdravja, 10. oktobra, bo Svetovna zdravstvena organizacija letos prvič doslej gostila svetovni spletni dogodek zagovorništva na področju duševnega zdravja. Na dogodku bodo svetovni voditelji, strokovnjaki za duševno zdravje in slavni gostje spregovorili o tem, kaj lahko naredimo za izboljšanje svojega duševnega zdravja in kako lahko pomagamo zagotoviti, da bo kakovostna skrb za duševno zdravje na voljo vsem, ki jo potrebujejo. Veliki dogodek s pričetkom ob 16. uri bo moč spremljati na družbenih omrežjih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). Že dan prej, 9. oktobra, pa se bodo aktivisti za duševno zdravje po vsem svetu pridružili 24-urnemu pohodu za duševno zdravje, ki ga organizira nevladna organizacija United for Global Mental Health.

>>> VIR

 

         

Projekt POLET sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada

 

Fotogalerija





 

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.