Strah, skrbi in stres so običajni odzivi, ko se soočamo z neznanimi in negotovimi situacijami. Zato je razumljivo, da je bilo takšnih odzivov v zadnjem letu neprimerljivo več kot v letih poprej. Z novo resničnostjo je postalo še pomembnejše, da se posvetimo ne le skrbi za fizično, ampak tudi za duševno zdravje.

Delo je pomemben del naših življenj. Na delovnem mestu preživimo večino svojega časa, tam razvijamo svoje potenciale in si pogosto ustvarimo prijatelje, zato delo pomembno vpliva na naše duševno zdravje in splošno počutje. Če je naše delo izpolnjujoče, če nam daje občutek koristnosti in potrditve ter omogoča izražanje kreativnosti, s sodelavci pa imamo dobre odnose, je lahko zelo pomemben dejavnik varovanja dobrega celostnega zdravja. Zgovoren pa je podatek NIJZ, da se duševne in vedenjske motnje uvrščajo že na 3. mesto kot najpogostejši razlog za bolniško odsotnost. Tako kot pri drugih težavah je tudi pri duševnem zdravju ključno zgodnje odkrivanje znakov, krepitev dobrega počutja na delovnem mestu pa bi morala postati ena ključnih nalog tako posameznikov, podjetij kot tudi države.

Se znamo soočiti s problemi?

Duševno zdravje ni le odsotnost bolezni, pomeni dobro počutje, uspešno soočanje z različnimi zahtevami in izzivi, uresničevanje potencialov in prispevanje k okolju, v katerem delujemo. Vsak se kdaj znajde v duševni stiski ali težavah, pa vendar se duševnega zdravja še vedno drži stigma in posledično ostaja skrb zanj nekje v ozadju. Pomembno je, da o tem govorimo tudi v delovnem okolju in smo pozorni na spremembe v duševnem zdravju svojih sodelavcev ali zaposlenih in se nanje hitro odzivamo. Ker nismo strokovnjaki, včasih ne vemo, kako pristopiti, a ponuditi pogovor, svoj čas in iskreno skrb je pomemben korak, s katerim lahko naredimo veliko.

V prvi vrsti pa je pomembna skrb za lastno duševno zdravje. Vsakdo se lahko nauči boljšega soočanja s stresom, s telesno dejavnostjo in zdravimi navadami, z zavestnim spreminjanjem misli in stališč ter s samokontrolo čustev in vedenj. Poglejmo na situacijo z različnih kotov, vzemimo si čas za sproščanje in namesto izgubljanja energije z vzroki, na katere nimamo vpliva, se osredotočimo na težave, ki jih lahko rešimo. Dolgotrajna izpostavljenost stresu lahko vodi do izgorelosti, ki jo samo s počitkom ni možno odpraviti, zato je preventiva izjemnega pomena. Dobro si je zapomniti tudi, da iskanje pomoči ni znak šibkosti. Pomeni pa, da smo težave prepoznali in jih želimo ustrezno rešiti.

So starejši zaposleni bolj izpostavljeni težavam?

Skrb za duševno zdravje in dobro počutje tudi starejših zaposlenih je pomembna naloga delodajalcev, ki se zavedajo prednosti njihovih znanj in izkušenj ter jih želijo zadržati. Starejši se na delovnem mestu soočajo z edinstvenimi izzivi, zaradi katerih so izpostavljeni težavam z duševnim zdravjem. Pojavljajo se tesnoba in depresije, ki vplivajo na njihovo delovno sposobnost. Številni se soočajo s fizičnimi zdravstvenimi težavami, ki jih ne želijo razkriti, ter se tako vrtijo v začaranem krogu. Starejši zaposleni o svojem duševnem zdravju govorijo še težje kot mlajši kolegi in se še redkeje zatečejo po ustrezno pomoč. Vzrok duševnih težav starejših je zelo verjetno tudi še vedno pogosto prisotna starostna diskriminacija na delu. Ustvarjati starosti prijazno delovno okolje tako ostaja izziv, s katerim pa se moramo soočiti.

»««VIR