Nasilja je, žal, v družbi veliko, pravzaprav vedno več. Običajno opazimo tisto fizično in se mu tudi že najbolj znamo postaviti po robu. Kaj pa druge oblike nasilja? Psihično? Finančno nasilje? A smo, tudi kot družba, pozorni tudi na nasilje nad starejšimi ljudmi? Ga opazimo? Prepoznamo? Se zavedamo, da je starejšim zares težko govoriti o nasilju, ki ga mogoče doživljajo v krogu svoje družine? Nujno je povečati zavedanje, da je kakršnakoli oblika njihove zlorabe nedopustna, in nenehno govoriti o tem, ne samo ob takšnih dnevih, kot je bil 15. junij, svetovnem dnevu ozaveščanja o nasilju nad starejšimi.
Nikoli ne smemo pozabiti osnovne, zelo preproste definicije nasilja: NASILJE JE ZLORABA MOČI IN KRŠENJE ČLOVEKOVIH PRAVIC.
O nasilju nad starejšimi, s katerim se soočajo tako v nerazvitih kot v razvitih državah, vemo premalo, čeprav naj bi bil po zadnjih statističnih podatkih eden od šestih starejših žrtev katere od oblik zlorabe. To je več od prejšnjih ocen, zaradi staranja prebivalstva pa naj bi se razmere v prihodnje še poslabšale, opozarjajo različne, predvsem nevladne organizacije, ki zaznavajo te trende. Glede na zadnje podatke o ekonomskem nasilju pa naj bi v svetu pet do deset odstotkov starejših doživljalo eno od oblik tovrstnega nasilja.
Nasilje nad starejšimi je pogosto neodkrito in zamolčano. Starejši o tem, da doživljajo nasilje s strani lastnih otrok, vnukov, partnerjev ali s strani zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu ali na delovnem mestu težko spregovorijo. Bojijo se, da bi razkritje nasilja še povečalo njihovo ogroženost in odvisnost ter jih pripeljalo v še večjo stisko. Pri nasilju nad starejšimi gre največkrat za psihične in čustvene zlorabe, pa tudi za fizično obračunavanje, različne oblike zanemarjanja, ekonomskega in finančnega izkoriščanja, izsiljevanja in celo spolnega nasilja. Strah, nemoč, sram in odvisnost starejšim preprečujejo, da bi o svoji stiski spregovorili z osebami ali organizacijami, ki jim lahko pomagajo. Zaznava nasilja nad starejšimi je še vedno zelo nizka, tudi v zdravstvu, čeprav je prav v zdravstvu najlažje prepoznati zdravstvene in socialne posledice nasilja in ukrepati.
Po podatkih Inštituta Antona Trstenjaka je 7,4 odstotka starejših od 50 let nasilje že doživelo, razmerje med moškimi in ženskami je 3:1. Rezultati raziskave so tudi pokazali, da je bilo največ žrtev starejših od 75 let, večina je bila žensk. Glavni vzroki za nasilje pa so bili telesna nemoč starostnika in pomanjkanje socialnih stikov ter odvisnost od povzročitelja.
Nasilje je kaznivo dejanje, je pa seveda tudi moralno in etično zavržno dejanje. In – nikoli ne pozabimo, da za nasilje ni opravičila, ni tolerance, govorimo o ničelni toleranci.
>>> VIR
Projekt POLET sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.
Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.