Koroška gospodarska zbornica

Novice


Arhiv: Projekt Polet: KAKO PISMENI SMO V RESNICI?


 

Projekt Polet: KAKO PISMENI SMO V RESNICI?


8. septembra po vsem svetu obeležujemo mednarodni dan pismenosti z namenom ozaveščanja in opozarjanja na težave s pismenostjo. Mednarodni dan pismenosti je leta 1966 razglasila Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO), da bi javnost spomnili na pomen pismenosti kot vprašanja dostojanstva in človekovih pravic. Pismenost je sposobnost branja in pisanja ter zmožnost razumevanja vsakdanjih sporočil. Mednarodni dan vsako leto znova opominja, da je kljub razvoju v več državah stopnja pismenosti še vedno nizka.

V zadnji 50 letih stopnja pismenosti stalno narašča, a je v svetu še vedno 773 milijonov nepismenih odraslih, med katerimi je večina žensk. Ta številka jasno opominja, koliko dela je še pred nami, da bodo vsi mladi in večina odraslih do leta 2030 osvojili pisanje in računanje, kar je eden od ciljev trajnostnega razvoja.

Statistični urad v Sloveniji podatka o pismenosti ne zbira več od leta 1991, ko je bilo nepismenega 0,46 odstotka prebivalstva, starejšega od 15 let. V kasnejših popisih prebivalstva vprašanje zaradi statistične neznačilnosti pojava ni bilo več vključeno, Andragoški center pa zbira podatke o drugih vrstah pismenosti prebivalstva, kot je funkcionalna pismenost. Problem funkcionalne nepismenosti je močno prisoten v razvitem svetu in Slovenija ni tukaj nobena izjema. Mednarodne raziskave celo kažejo, da so odrasli v Sloveniji pod povprečjem držav OECD glede spretnosti funkcionalne pismenosti.

Funkcionalna pismenost je ključna za uspeh

Funkcionalno pismenost sestavljajo veščine branja in pisanja ter tudi razumevanja besedil in zmožnosti uporabe pridobljenih informacij za vsakdanje življenje, za učenje ali za opravljanje delovnih nalog. Za razliko od popolne nepismenosti so učinki funkcionalne nepismenosti lahko dobro skriti, saj se ljudje potrudijo, da svoje neznanje prikrivajo in shajajo kljub težavam. Pa vendar je dobra funkcionalna pismenost močno povezana z ekonomskim položajem, boljšimi zaposlitvenimi priložnostmi in socialnimi razmerami, vključno z zdravjem. Kot navaja Andragoški center Slovenije, je danes na splošno sprejeto, da je pismenost odraslih kritični dejavnik v podjetniški in individualni uspešnosti, saj pomembno vpliva na sposobnosti človeških potencialov in razvoj ključnih kompetenc odraslih za družbo znanja. Slabša funkcionalna pismenost je velik zaviralec napredovanja v karieri ali pri pridobivanju dodatnih znanj. Negativno vpliva tako na posameznike kot na podjetja in celotno gospodarstvo, zato so vlaganja v boljšo funkcionalno pismenost odraslih ne samo zaželena, ampak tudi nujna.

Ob staranju prebivalstva in podaljševanju delovne dobe ter hkratnem skokovitem razvoju tehnologije in neprestanih drugih hitrih spremembah je potreba po vseživljenjskem učenju in stalnem izobraževanju postala še bolj jasna. Kot kažejo mednarodne raziskave, je funkcionalna pismenost problem, ki ne zadeva samo otrok, ampak še posebej odrasle, saj ravno ti pri nas dosegajo slabše rezultate. Za izboljšanje ravni funkcionalne pismenosti odraslih je mogoče storiti marsikaj, posebno pozornost pa moramo posvetiti tudi tistim, ki so na trgu delovne sile že dlje časa, a bodo na njem zaradi vse kasnejšega upokojevanja nekaj let še ostali.


 

VIR

 

Projekt POLET sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

 


 


 

Fotogalerija





 

Arhivi

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.